Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 sinonimno uporablja kar nekaj izrazov, med najpogostejšimi so verzologija (starejše stihoslovje), metrika in prozodija. Tujka metrika je najverjetneje prek nem. die Metrik prevzeta iz lat. (ars) metrika, kar je izposojeno iz gr. μετϱικὴ τέχνη (metrikē technē) (Kluge 2002: 616) ali tvorjeno iz metrum, kar je prevzeto iz lat. metrum (eventualno prek nem. Metrum), to pa izposojeno iz gr. métron ‛mera (tudi verzna)’ (Snoj 2016). Metrika se je sprva nanašala zgolj na antični nauk merjenja zlogov v kvantitativni verzi昀椀kaciji, tj. verzi昀椀kaciji, ki temelji na dolžinah in kračinah zlogov (starogrška in v manjši meri latinska poezija) (Novak 2017: 509). Beseda prozodija (v slovenščini izpričana od 19. stol. naprej) je (eventualno prek nem. Prosodie) prevzeta iz lat. prosōdia, ta pa iz gr. prosōidía ‛meroslovje’, tj. ‛nauk o metriki in verzih’. Gr. prosōidía je sestavljenka iz gr. prós ‛pri, zraven, pred, o’ in izpeljanke iz gr. ōidḗ ‛petje, pesem, pesnitev’ (Snoj 2016). Primarno jezikoslovni termin se pogosto uporablja tudi širše in se nanaša na zvočno plat (ne samo pesniškega) jezika in se za ožjeverzološko rabo zdi manj ustrezen. Najnatančnejši in najprimernejši možnosti za poimenovanje discipline, ki preučuje verz oz. stih, se zdita izraza verzologija in (danes sicer zastarelo) stihoslovje. Gre za zloženki, katerih druga člena sta -logija (z izhodiščem v gr. -logía, izpeljanki iz l漃Āgos ‛beseda, govor, pripoved, govorica, trditev, literatura, pamet, razum idr.’, ki v tovrstnih zloženkah pomeni ‛beseda, govor (> znanost) o (tem, kar izraža prvi člen zloženke)’ (Snoj 2016)) oz. -slovje, kar je izpeljano iz csl. sloviti ‛govoriti’, slovo ‛beseda’ (Snoj 2016). Navedeni izrazi (in poleg njih še verzi昀椀kacija v pomenu ʽnauk o verzuʼ) se bolj ali manj sinonimno uporabljajo tudi v drugih jezikih, npr. nem. die Verslehre in die Metrik, fr. la versi昀椀cation in la métrique, rus. cтихосложение in версифика́ция, polj. wersologią in wersy昀椀kacja. ́ 2 Pohlinova verzološka terminologija Začetki slovenskega nauka o verzu segajo v 18. stoletje. Poetika Blaža Kumerdeja (1791) je sicer ostala samo v rokopisu, Marko Pohlin pa je v svojo Kraynsko Grammatiko (1768) vključil tudi poglavje o verzu, naslovljeno die Thonſprechung/ spevorezhnost, ki je bilo v prvi izdaji del širšega pravopisnega poglavja, v drugi, razširjeni in popravljeni izdaji (1783), pa je nauk o verzu vključen v prilogi z naslovom Von der krainischen Dichtkunst. Prva slovenska normativna poetika se je tako vzpostavila še pred razvojem slovenske umetnostne poezije, torej Pohlinova slovnica ni opisovala in razlagala že obstoječe pesniške prakse, temveč je imela zlasti programsko vlogo (Strsoglavec 2019: 295). Kraynska Grammatika kljub dejstvu, da je pisana v nemščini, hkrati predstavlja začetek razvoja slovenske verzološke (tudi nasploh literarnoteoretske) terminologije. Termini za poimenovanje tropov in 昀椀gure so prevedeni iz grščine in tvorjeni s pripono -ost (Strsoglavec 2019: 296). 156