Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 4.4 Jasnost ubeseditve: »ne razumem« Največ popravkov je povezanih z nejasnostjo ubeseditve. Naše prvo vodilo pri 3 pisanju je sicer Koroščevo pravilo pobiranja vsake zanke, ki ga obravnavamo kot najpomembnejše ubesedovalno navodilo, a se pri dejanskih ubeseditvah izkaže, da je tvorjenje razumljivih besedil težje, sploh ker je treba temo dobro poznati, da jo lahko jasno ubesedimo. Nekaj primerov: Hitro po zaključku študija te [športne dejavnosti] namreč postanejo cenovno drage oziroma potreba, ki jo še kako potrebujemo za zdravo življenje; Prelaganje iniciative za reformo subvencioniranja študentske prehrane ministrstva za delo na druge instance izvršilne veje oblasti ne preseneča; Veliko je tudi posegov v osebni prostor, ki se jim večina klubov zoperstavlja; V zadnjih letih je v Sloveniji opazen trend podaljševanja odvisnosti mladih od staršev, ki traja vse do 30. leta. Velik del tega trenda predstavljajo študentje. Pri osamosvajanju mladih so danes pomembni predvsem subjektivni kriteriji odraslosti. Se pa študenti obračajo k staršem za različne oblike podpore. V vseh treh študijskih letih je najbolj opazna birokratizacija jezika, težnja, da povedo zapleteno, namesto neposredno in jasno. Deloma je povezana – kot rečeno – s premajhnim poznavanjem teme, ki ga želijo prikriti z ohlapnimi frazami, deloma pa z občutkom študentk in študentov, da je treba stvari povedati zapleteno, da so bolj »knjižne, objektivne«. Take pasuse le označim in v komentar zapišem »ne razumem« ali »nejasno«, »bolj jasno«, tako da sami iščejo razumljive preubeseditve. Nerazumljiva mesta dokončno odpravimo pri glasnem branju, ki ga izvedemo tik pred snemanjem prispevka. Običajno težko preberejo nejasne povedi in sami slišijo, da so nerazumljive. Izkušnja glasnega branja lastnega besedila je neprecenljiva ne le zaradi popravljanja izgovora, ampak predvsem izboljševanja besedila, prilagajanja za govornost, krajšanja in večje jasnosti. 4.5 Jezikovni bonton Zadnja kategorija popravkov, in ti so v vsakem besedilu, pa je spolno vključujoči jezik. Kljub uvodnemu predavanju o temi in predstavitvi Smernic za spolno občutljivo rabo jezika (Šauperl idr. 2018) se v prispevkih pri splošnih vršilcih pojavljajo le samostalniki v moškem spolu (študenti, profesorji ipd.). S popravki iščemo druge možnosti (torej ne le profesorice in profesorji, ampak npr. pedagoško osebje, razisko- valno osebje ipd.), saj je navajanje dvojnic v TV-prispevkih zaradi omejitve časa večinoma nerealno. K popravkom v tej kategoriji sodijo tudi znanstveni nazivi v ženskih in moških oblikah, razlikovanje med predavatelji oz. predavateljicami in profesorji ali profesoricami; kako nagovoriti in predstaviti goste in gostje v studiu. 5 Zaključek Analiza in izkušnje kažejo, da je več časa treba posvetiti tvorbi besedila kot celote, jasnosti in razumljivosti, da so slovnične in druge napake skoraj odpravljene 3 »Naslovnik mora na vsaki točki linearnega, v prostoru in času potekajočega nizanja jezikovnih znakov dobiti zadostno količino podatkov, ki omogočajo gladko sprejemanje prejšnje in naslednje vsebine« (Korošec 1998: 170). 152