Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 10 [R3] Sicer še po starem pogledam po [italijansko-slovenskem] slovarju. Tako, če je pravilen izraz, [...] tudi glede na to, da sta si državi tako različni, prav sistemsko, ni rečeno, da isti izraz, ki ga uporabljajo v Sloveniji, pomeni prav tisto [...] in zato lahko pride potem do nesporazumov. Orodij, ki so nastala prav na območju izvajanja Zakona 38/2001 in so prvenstveno 11 namenjena avtohtoni slovenski skupnosti na tem območju, intervjuvanci v glavnem ne navajajo. Nekateri intervjuvanci so do standardizacije kritični, zlasti ko standardizacija ne pomeni le usklajevanja med slovenskimi šolami v Italiji, ampak zadeva »čezmejno poenotenje«: [R2] V profesorskem zboru smo pisali Deželnemu šolskemu uradu, naj poskrbi za zbirko teh izrazov in da se [...] nekdo, nek strokovnjak, ne vem, kdorkoli na deželi ... 12 Hrovatinova ali kdorkoli – odloči, kateri je pravilni prevod [...]. Določene stvari smo prevajali na določen način na pravnem področju, preden je recimo Slovenija vstopila v Evropsko skupnost [sic]. [...] Recimo že beseda decreto [...]: mi smo ga prevajali z dekret oziroma odlok. Zdaj, če greste gledat tudi v seznam pravnih prevodov od 13 Slorija (so poslali na šole), to je uredba. Ma to so povedali v Sloveniji. [...] To je prišlo iz prevajalskih uradov v Bruslju, recimo, v Slovenijo. Med intervjuvanci je nazadnje zaznati tudi neko splošno malodušje, frustracijo ob oceni pragmatične vrednosti prevodov, hkrati pa zavedanje, da prevajanje in medjezikovno posredovanje ob stičišču večinskega in manjšinskega jezika nimata zgolj praktičnosporazumevalne vloge: [R1] Dostikrat se sprašujem, zakaj sploh prevajam. Zato, ker imam občutek, da tudi osebe, katerim je dopis namenjen, preberejo prej italijansko verzijo kot slovensko, kar je razumljivo, recimo pravno besedilo, kjer navajajo italijanske zakone, je meni lažje prebrati [v italijanščini]. [...] Jaz sem prepričan, da [...] včasih delamo iz principa [...] Zato je to vprašanje po moje bolj kompleksno tam, ko se človek vpraša, ali je boljše, da imam jaz tako povprečen, če ne slab slovenski prevod, ali rajši nič [...] To je etično vprašanje. 4 Sklep Doslej zbrano gradivo je pokazalo na delno odklonilen odnos intervjuvancev in intervjuvank do standardizacije jezikovnih rab, npr. na ravni terminološke doslednosti. Ta se zdi še posebej problematična, ko zadeva celoten jezikovni kontinuum, 10 Veliki slovensko-italijanski slovar avtorja Sergija Šlenca, ki je v knjižni obliki izšel pri DZS leta 2006. 11 Orodja, ki so nastala v sodelovanju med Centralnim uradom za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini in Slorijem, so zbrana na strani www.jeziknaklik.it; orodja, ki so nastala v sodelovanju med Slorijem in drugimi partnerji oz. naročniki, so zbrana na podstrani https://www. jeziknaklik.it/jezikovna-orodja/. 12 Vodja Centralnega urada za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, Erika Hrovatin. 13 Gre za t. i. Zvezek normiranih terminov, ki ga je izdelal in ga sproti posodablja Centralni urad za slovenski jezik pri Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini ob strokovni pomoči Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) iz Trsta (Jezik na klik). Pri standardizaciji terminologije sodelujejo strokovnjaki in strokovnjakinje z obeh strani nekdanje meje. 118