Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 43_listanje:
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360-361
362-363
364-365
366-367
368-369
370-371
372-373
374-375
376-377
378-379
380-381
382-383
384-385
386-387
388-389
390-391
392-393
394-395
396-397
398-399
400-401
402-403
404-405
406-407
408-409
410-411
412-413
414-415
416-417
418-419
420-421
422-423
424-425
426-427
428-429
430-431
432
Simpozij OBDOBJA 43 [R2] Imamo določene izraze, ki smo si jih sami nekako prikrojili, prilagodili, in se dogaja, da tudi med različnimi šolami v istem mestu isti italijanski izraz [...] prevajamo 5 na recimo dva različna načina; da ne govorimo potem Trst, Gorica: [...] beseda sluginja tam [v Gorici] ne obstaja. [...] je taka utečena raba, da v Gorici govorijo nekaj drugega. Standardizacijo jezika večina pojmuje zlasti kot centralizacijo prevajalskih in drugih procesov medjezikovnega posredovanja: [R3] Dobro bi bilo, če bi neka ustanova prevajala za nas ali da bi imeli skupne dokumente za vse šole, ker tudi če je prevajanje tako individualno, potem bo ena šola 6 uporabljala eno terminologijo, druga šola drugo in celo izrazi in modeli ne bodo enaki, podobni. Tako da bi bilo potrebno, da bi vsaj nekaj prevodov centralizirali. Večje organizacijske težave se po mnenju intervjuvancev pojavljajo pri imple men- taciji (poenotenih) prevajalskih procesov, npr. pri določitvi pristojnosti, odgovornosti in nalog: 7 [R3] Naj bi bil zadolžen Deželni šolski urad. Ampak [...], če se gre na slovenski urad pod 8 postavko gradiva, boste vedeli, da je malo gradiva prevedenega. Je nekaj za učence s posebnimi potrebami, s speci昀椀čnimi učnimi težavami, in nekaj za državljansko vzgojo. Ampak glavne smernice niso še prevedene, na primer niti za osnovno šolo ne. Torej, to so smernice iz leta 2012, ki zdaj [decembra 2023], [...] še vedno niso prevedene. Ob vprašanju, katera orodja, vire in programsko opremo uporabljajo, intervjuvanci (ki, ponavljamo, niso profesionalni prevajalci) navajajo predvsem nekatera leksiko- grafska orodja za slovenski jezik (zlasti »SSKJ« in na splošno »Frana«, pri čemer ne pojasnjujejo, ali uporabljajo npr. terminološke slovarje ali ne) in spletne prevajalnike 9 (zlasti Google Translate, redki tudi DeepL). Lahko bi torej rekli, da se v prevajalskih praksah na slovenskih šolah v Italiji uporabljajo orodja z dveh diametralno nasprotnih koncev namišljene premice: na eni strani a posteriori digitalizirani, izrazito normativni viri, na drugi strani pa avtomatski/strojni prevajalniki. Intervjuvanci na splošno zaznavajo neustreznost orodij in virov, ki jih uporabljajo oz. poznajo. Pogosto je tudi prepričanje, da je standardizacija v smislu terminološke in nasploh leksikalne doslednosti znotraj celotnega jezikovnega kontinuuma nemogoča, ker so »v Sloveniji stvari drugačne«. 5 Sluginja (v Trstu) in postrežnica (v Gorici) sta prevedka za italijanski leksem bidella. Navajanje ženske oblike v intervjuju kaže na to, da gre predvsem za osebje, ki ga identi昀椀ciramo z ženskim spolom, hkrati pa za prestižnostno pro昀椀liranje poklicev po spolu (ravnateljic je npr. statistično več kot ravnateljev, a se kljub temu kot nezaznamovano uporablja poimenovanje za moški spol). Italijanski leksem bidella je pogovoren, je pa raba pogosta tudi v formalnih okoliščinah; uradno poimenovanje delovnega mesta je collaboratore scolastico (šolski sodelavec) oz. operatore scolastico (šolski delavec) in se uvršča med nepedagoško šolsko osebje (personale amministrativo, tecnico e ausiliario – ATA). 6 Ita. modello; slo. predloga. 7 Deželni šolski urad za slovenske šole je poseben oddelek Deželnega šolskega urada, ki deluje kot lokalna izpostava ministrstva, pristojnega za področje vzgoje in izobraževanja. 8 Razdelek Gradiva na spletni strani Deželnega šolskega urada. 9 Ime navajajo v angleščini, po vsej verjetnosti zato, ker je programska oprema ponastavljena v italijanskem jeziku in se jim zato ne izpisuje ime v slovenščini (Prevajalnik), v italijanščini pa se imena ohranjajo v izvirni obliki. 117