Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 pobudo staršev odprla prva dvojezična skupina (slovensko-nemška) v javnem vrtcu GiP,2 je slovenščina prisotna na celotni izobraževalni vertikali. Starši, ki svojih otrok ne morejo vpisati v omenjeni vrtec,3 imajo možnost otroka vključiti k Slovenščini za najmlajše. Ta se odvija v prostorih jezikovne šole Slowenisch in Graz, izvajalec programa pa je Kulturno društvo člen 7. Namenjena je predšolskim otrokom (3–6 let), na njej se dobro uro tedensko igrajo, pojejo in ustvarjajo v slovenščini. Osnovnošolski otroci (6–10 let) lahko obiskujejo pouk slovenščine kot materinščine, ki je organiziran na srednji šoli St. Andrä v Gradcu. Mladostniki med 10. in 18. letom lahko obiskujejo fakultativni tečaj slovenščine, namenjen vsem srednjim šolam; odvija se na gimnaziji BG/BRG Carneri v Gradcu. Na Univerzi v Gradcu pa je mogoče slovenščino študirati na Inštitutu za slavistiko in na Inštitutu za uporabno in teoretično prevodoslovje. Na slednjem je mogoče študirati 12 ponujenih jezikov4 v kombinaciji s slovenščino, kar je v avstrijskem prostoru unikum. Tečaje slovenščine pa ponujajo različne jezikovne šole, kot so ljudska univerza Volkshochschule Steiermark in jezikovne šole Urania, Wiif Steiermark ter Slowenisch in Graz; zadnja izključno za slovenščino. Zanimalo naju je, kako dobro slovensko govoreči starši omenjene možnosti poznajo, uporabljajo in kako negujejo znanje slovenščine pri svojih otrocih v domačem in institucionalnem okolju. 1.1 Teoretična izhodišča V raziskavi sva anketirali starše, ki svoje otroke učijo slovenščino od zgodnje dobe in pri katerih je tudi jezik družinskega sporazumevanja. Ti otroci so dvojezični oz. bilingvalni, zanje je slovenščina prvi oz. materni jezik, za mnoge izmed njih pa ni edini prvi jezik. Prvega jezika se človek uči najprej in mu da načeloma prvo oz. temeljno identiteto (Ferbežar 1999: 417; Kranjc 2009: 82). Na dvojezični razvoj otrok in njihovo rabo jezika ali jezikov vplivajo različni dejavniki, ki jih lahko razdelimo v tri skupine, in sicer: sociokulturni dejavniki (odnos staršev do dvojezičnosti, status jezika in njegov ugled ipd.), družinski dejavniki (npr. mobilnost družine in potreba ter želja po sporazumevanju z razširjeno družino) ter jezikovne značilnosti okolja (obseg in kakovost izpostavljenosti posameznemu jeziku) (Mezgec 2004: 93–98 (po Yamamoto 2001)). V anketi sva upoštevali dejavnike iz vseh treh skupin. Na tem mestu naj opozoriva še na pojmovanje dvojezičnosti: razumeva jo celostno, po tej deifniciji je dvojezična oseba, ki uporablja dva jezika za različne namene, na različnih življenjskih področjih, z različnimi ljudmi – tekočnost jezika se razlikuje v obeh jezikih in je odvisna od rabe posameznega jezika (Grosjean 2008: 14). Gre torej za dinamično in spreminjajočo se lastnost posameznika. V anketi naju je zanimala individualna dvojezičnost. Ta prinaša posameznikom številne prednosti – v anketi sva 2 Gip – Generationen in Partnerschaft. Gre za javni vrtec: v dvojezični enoti sta zaposleni dve slovenski vzgojiteljici. Otroci z njima govorijo slovensko, z avstrijskimi vzgojiteljicami pa nemško. Dvojezična skupina je mešana, v njej je trenutno pet slovensko govorečih otrok. 3 Vrtec se nahaja na skrajnem severu mesta in je za veliko staršev preveč oddaljen. 4 Ti jeziki so: arabščina, bosanščina/hrvaščina/srbščina, nemščina, angleščina, francoščina, znakovni jezik, italijanščina, ruščina, španščina, turščina in madžarščina. Študent mora imeti v kombinaciji nemščino. 90