Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 toda v vsakem primeru sredi 19. stoletja priča o pogledih in razmišljanjih srbskih jezikoslovcev o južnoslovanskih jezikih, tudi o slovenskem (Đukanović, Milanović 2017: 336). 2.2 Leta 1932 je znani srbski jezikoslovec Aleksandar Belić v Beogradu pri založbi Srbske kraljevske akademije objavil eno najpomembnejših študij o dvojini O dvojini u slovenskim jezicima (Belić 1932). Gre za izjemno poglobljeno študijo o dvojini, značilni za sodobni slovenski jezik, ki to kategorijo obravnava s širšega splošnojezikoslovnega stališča. V tej zajetni študiji Belić med drugim ugotavlja, da je za slovenščino najbolj značilen t. i. sindetični dual, v katerem osebek tvorita dva elementa, kar pogojuje uporabo glagolov, pridevnikov in zaimkov v dvojini. Po Beliću je stari prosti dual zaznamoval edinstvo v dvojstvu, novi prosti dual pa v slovenščini zaznamuje dva znana, določena predmeta in ima pravzaprav pomen anaforskega duala. Belić se je v manjši meri s slovenščino ukvarjal tudi v svoji poznejši študiji O jezičkoj prirodi i jezičkom razvitku (Belić 1941), v kateri so za kontrastivna srbsko-slovenska preučevanja predvsem pomembna njegova stališča o jezikoslovni terminologiji ter pogledi na razvoj jezikoslovja nasploh. Med zelo pomembne prispevke k srbsko-slovenski kontrastivi sodi knjiga, tiskana leta 1990 v Ljubljani, Korespondenca med Franom Ramovšem in Aleksandrom Belićem (Ramovš, Belić 1990). Pisma in dopisnice dveh najpomembnejših jezikoslovcev tega časa je, večinoma iz arhiva Srbske akademije znanosti in umetnosti, zbral in pozorno obdelal profesor Janez Rotar. Gre za izjemno zanimivo pričevanje ne samo o času in jezikoslovju med dvema vojnama, temveč tudi o procesu ustanovitve Slovenske akademije znanosti in umetnosti, o Belićevem vplivu na oblikovanje pouka srbščine/srbohrvaščine na Univerzi v Ljubljani, njuna korespondenca pa priča tudi o tem, kako je potekal proces nastanka Belićevih v prejšnjem odstavku omenjenih knjig. 2.3 V skupni državi FLRJ oz. SFRJ je bilo tiskanih manj primerjalnih srbsko-slovenskih jezikoslovnih razprav, kot bi se lahko pričakovalo za to obdobje, saj se tako v srbski kot v slovenski jezikoslovni literaturi najdejo samo posamični prispevki s področja srbsko-slovenske kontrastive. 2.3.1 V šestdesetih letih se je slovenščine v svojih študijah dotaknila Milka Ivić, in sicer v prispevkih s področja skladnje, v katerih piše o skladenjskih značilnostih slovanskih jezikov, ter v člankih s področja oblikoslovja, v katerih primerja kategorijo samostalniškega spola v srbščini in slovenščini (Ivić 1960, 1968, 1987, 1989). 2.3.2 V teh letih se je s konfrontativnimi preučevanji srbskega in slovenskega jezika ukvarjal tudi Janko Jurančič, ki je nekaj let predaval slovenski jezik na Univerzi 73