Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 1998: 107), ki je bila pozneje preimenovana v Univerzo v Ljubljani, in z ustanovitvijo tako pomembne ustanove je bilo pospešeno tudi sodelovanje med slovenskimi in srbskimi jezikoslovci. Še pred ustanovitvijo ljubljanske univerze je na tedaj že uveljavljeni Univerzi v Beogradu profesor Pavle Popović začel s preučevanjem in potem tudi poučevanjem slovenske književnosti in jezika. Učni načrt tedanje Katedre za zgodovino jugoslovanske književnosti je predvideval tudi pouk slovenskega leposlovja, zaradi česar je Popović poletje 1905 preživel v Ljubljani, kjer se je naučil slovensko in sistematično bral dela slovenskih pisateljev (Samardžić 1963: 351). Potem je jeseni 1905 v Beogradu začel z rednimi predavanji slovenske književnosti, v študijskem letu 1907/08 pa je za svoje študente organiziral tečaj slovenskega jezika in ti študentje so bili potem prvi prevajalci slovenske književnosti v srbščino (Samardžić 1963: 352). Od tistih časov in vse do današnjih dni se slovenščina v Srbiji največ poučuje na univerzitetni ravni, na ravni osnovnih in srednjih šol pa veliko manj (gl. Đukanović, Kovačević 2019). V pričujočem prispevku so predstavljene najpomembnejše objave srbskih jezikoslovcev, ki so obravnavali slovenistična vprašanja od 19. stoletja, v obdobju skupne države in do današnjih dni (gl. tudi Đukanović 2010, 2019). Gre za prvo omembo slovenskega jezika v srbski slovnici iz 19. stoletja, pomembne študije Aleksandra Belića, prispevke jezikoslovcev iz časa Jugoslavije oz. s konca 20. stoletja vse do vprašanj, ki so obravnavana v najnovejšem času. 2 Slovenščina v delih srbskih jezikoslovcev 2.1 Vsestranski intelektualec, kot je bilo običajno za izobražene ljudi 19. stoletja, doktor iflozoifje, odvetnik, pesnik, publicist in politik Jovan Subotić se je ukvarjal tudi s iflologijo. S slovnico Grammatika srbska je leta 1847, s posebno pohvalo člana tričlanske komisije, Pavla Jozefa Šafaříka, zmagal na razpisu Matice srbske. V tej slovnici, ki je zaradi določenih prepovedi v zvezi z rabo Vukove cirilice v tem času ostala v rokopisu (več v: Đukanović, Milanović 2017: 330), je Subotić srbskim jezikoslovcem predstavil prvi opis slovenskega jezika. V knjigi je tudi prvič predstavljena ideja o knjižnojezikovni enotnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, in sicer je za razliko od prevladujočih mnenj slavistov iz tega časa Subotić svoj koncept razširil z idejo, da naj bi bodoči knjižni jezik, skupen za vse Srbe, Hrvate in Slovence, temeljil samo na novoštokavskih dialektih (Đukanović, Milanović 2017: 330). Zato se je lotil opisa slovenskih narečij in govorov, večinoma na podlagi dostopne literature, in ne na podlagi terenskih raziskav. Glede na to, da je bilo za fonetično-fonološko raven v strokovni literaturi največ gradiva, je tudi v slovnici temu področju slovenščine namenil največjo pozornost. Oblikoslovna in besedotvorna raven sta bolj skromno omenjeni, slovenske skladnje pa avtor ne omenja (Đukanović, Milanović 2017: 336). Pomen Subotićevega opisa slovenskega jezika v tej zajetni slovnici (458 rokopisnih strani) se ocenjuje bolj kot zgodovinski in kulturološki, manj pa kot jezikoslovni, 72