Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 glagolskega vida izraža z opozicijami med preprostimi in sestavljenimi glagolskimi časi, sta v slovenščini kategoriji časa in vida ločeni. Ker francoske slovnice slov- nične kategorije glagolskega vida tradicionalno ne obravnavajo, velja pri poučevanju frankofonskih govorcev SDTJ nekaj pozornosti nameniti terminologiji in aspektual- nim vrednostim, ki jih glagoli lahko leksikalno in/ali morfološko izražajo v slovenščini. S primeri smo predstavili razlikovanje med dovršnimi (rezultat, enkrat nost) in nedovršnimi glagoli (proces, ponavljanje, navada), ki se v slovenščini kaže morfološko, ter med glagoli, ki opisujejo stanje ali trajanje, pri katerih je vid izražen leksikalno. Ob tem smo ponudili vzporedne primere v francoščini, predvsem z namenom, da francosko govoreči učenec najprej v maternem jeziku prepozna koncept in nato postopoma usvoji isto kategorijo v ciljnem jeziku (pozitivni prenos). Primerjava obeh jezikovnih sistemov koristi tudi učitelju, saj si lahko z danimi primeri pomaga pri načrtovanju pouka. S pomočjo učbenikov, priročnikov in jezikovnih dokumentov lahko ponudimo okvirne smernice, kdaj glagolski vid obravnavati – podrobneje na nadaljevalnih in izpopolnjevalnih tečajih (B1–C2 po SEJU), prej le bežno ob »slučajnih« komentarjih. Na vprašanje, kako slovenski glagolski vid predstaviti frankofonskim govorcem SDTJ, nam ni uspelo odgovoriti v celoti. Ugotavljamo namreč, da je obravnava glagolskega vida znotraj poučevanja SDTJ (med drugim) zaradi svoje kompleksnosti in pregovorne »težavnosti« poglavje, pri katerem se hkrati izrisuje in briše meja med učiteljevo avtonomijo ter obvezami do izobraževalnih programov in učnih načrtov. Vprašanji kdaj in kako senzibilizirati ter nadalje kdaj in kako učečega se sistematično (in uspešno) seznaniti z glagolskim vidom, nista enoznačni, kakor morda tudi ne more ali celo ne sme biti enoznačen odgovor nanje. In če temu (vsaj delno) teoretičnemu vprašanju dodamo še »praktično« realnost, npr. poučevanje v nehomogeni skupini z različnimi maternimi jeziki in različnim metajezikovnim predznanjem, vprašanji kdaj in kako pridobita nove razsežnosti, ki presegajo domet tega prispevka. Lahko pa razmislek in opažanja o dilemah, ki se porajajo pri poučevanju glagolskega vida za frankofonske govorce SDTJ, razširimo na splošnejše vprašanje vloge učitelja SDTJ kot vodje izobraževalnega procesa. Zdi se, da je njegova vloga dvojna. Po eni strani je tisti, ki lahko pomaga premostiti meje med jeziki, približati slovenščino in »težja« poglavja učencem, ki bi se sicer na določeni stopnji »ustavili«, pričeli stagnirati ali preprosto ignorirali del slovnice rekoč, da je zanje to pač »pretežko«. Po drugi strani pa se prav pri tovrstnih slovničnih poglavjih izkaže, da (dober) učitelj SDTJ ne more biti vsak, ki obvlada slovenski jezik, ampak da gre za kombinacijo polivalentnih odlik: strokovnosti, izkušenj, profesionalnosti, komunikacijskih spretnosti in nenazadnje osebnostne simpatičnosti, ki morajo biti povrh vsega v ravno pravšnem razmerju. Literatura ARRIVÉ, Michel, 1997: Bescherelle, la conjugation pour tous. Pariz: Hatier. BERNARD, Antonia, FOURNIER, Pauline, HORVAT, Saša, JESENŠEK, Marko, 2007: Découvrir et pratiquer le slovène. Paris: Langues & Mondes, l’Asiathèque – maison des langues du monde. 69