Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 opaziti podobnost med določenimi glagoli, npr. v priročniku za vstopno raven Slovenska beseda v živo 1a so kot primer omenjeni trije glagoli z istim korenom: napisati, pisati, pisati se (Markovič, Stritar 2009: 123–129). V praksi najbrž večina učiteljev tako opazko pozdravi ter na hitro pojasni razliko in oblikoslovne značilnosti drugih poznanih pogostih glagolov (jesti, pojesti), saj podrobnejša obravnava na tej stopnji v didaktičnih priročnikih ni predvidena. Prav tako natančnejša obravnava na začetnih stopnjah ni predvidena v dokumentih, ki to raven opredeljujejo. Dokument Preživetvena raven za slovenščino, ki opisuje najnižjo prepoznano stopnjo znanja jezika v SEJU, tj. raven A1, npr. v poglavju o nakupovanju in storitvah (Pirih Svetina idr. 2004: 26) sicer pri besedišču navaja naslednje glagole: kupiti, (na)kupovati, toda avtorji v uvodu opozarjajo, da daje dokument prednost formulaični jezikovni zmožnosti, torej pomnjenju izrekov (oblik), in ne natančnejšemu razumevanju posameznih enot. Od govorca SDTJ se torej na preživetveni ravni pričakuje poznavanje ali (pasivno) razumevanje teh oblik, ne pa dejansko razumevanje oblikoslovnih in leksikalnih lastnosti posameznih oblik. Če povzamemo: na začetnih ravneh (A1–A2) velika večina priročnikov in izobraževalnih programov za SDTJ (gl. Program SDTJ) ne predvideva eksplicitne obravnave glagolskega vida. Nasprotno učbeniki za nadaljevalne in izpopolnjevalne tečaje SDTJ glagolski vid obravnavajo eksplicitno. To so denimo Slovenska beseda v živo 3a in 3b (Markovič idr. 2009a, 2009b), Jezikovod (Ferbežar, Domadenik 2005), Slovenščina od A do Ž (Lečič 2018), Gremo naprej (Petric Lasnik idr. 2009a) ter tudi frankofonskemu trgu prilagojena Parlons slovène (Schlamberger Brezar idr. 2005) in Découvrir et pratiquer le slovène (Bernard idr. 2007), ki sta sicer manj postopna in bolj deduktivna od učbenikov CSDTJ. Toda zdi se, da na tem področju občasno vlada nelagodje, in sicer tako učiteljev kot učečih se. V Priročniku za učitelje k učbeniku Gremo naprej (namenjen je nadaljevalcem na tečajih) pri poglavju o glagolskem vidu zasledimo: »V zahtevnejših skupinah lahko seznam vidskih parov po potrebi tudi razširite, v skupinah, ki niso naklonjene slovničnim razlagam, pa te slovnične vsebine (podrobneje) ne obravnavajte.« (Petric Lasnik idr. 2009b: 25) Učitelj torej lahko in/ali mora de facto sam znati presoditi in oceniti, ali je v danem trenutku primeren čas za obravnavo ter kako podrobno bo snov obdelana. Če bo njegova ocena o »zmogljivosti« in interesu publike napačna, bo kljub še tako izvrstni učni pripravi tvegal učenčevo nelagodje in stisko ob nerazumevanju snovi. Če dejstvo, da je glagolski vid eksplicitno obravnavan ali predviden v priročnikih za stopnje B1–C2, odgovarja na vprašanje kdaj, s tem tudi še ni (nujno) odgovorjeno tudi na kako. Zdi se, da ta pedagoška dilema o učencu sočasno ponuja tudi izhodišče za (samo)relfeksijo o učitelju – razmislek o mejah njegove učiteljske avtonomije, njegovih dolžnostih in vlogi v širšem kontekstu poučevanja in učenja SDTJ. 3 Sklep in razmislek o vlogi učitelja SDTJ V prispevku smo osvetlili bistvene razlike in podobnosti med francoskim in slovenskim glagolom, s poudarkom na glagolskem vidu. Če francoščina vrednosti 68