Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 na kontekst izbrati pravilno obliko, npr. govoríti tuji jezik (fr. parler une langue étrangère) : rêči hvala (fr. dire merci). Če istim glagolom pripišemo prevode, opazimo, da ekvivalentna opozicija v francoščini lahko obstaja ali ne: delati – narediti (faire), metati – vreči (jeter, lancer), jemati – vzeti (prendre), govoriti (parler) – reči (dire). Poleg tega lahko v slovenščini trajanje, ponavljalnost, progresivnost ali na drugi strani zaključenost še dodatno poudarimo tako, da istim glagolom morfološko modiifciramo vid (reči D : izreči D), pri čemer v veliki večini (Perko 2015: 38) prihaja do spremembe leksikalnega pomena, kar je pomembna razlika med francoščino in slovenščino. Tako denimo: govoriti ND – odgovoriti D : odgovarjati ND (répondre), pogovoriti se D : pogovarjati se ND (discuter); reči D – izreči (se) D : izrekati (se) ND (prononcer, s’exprimer), zareči se D (dire qqch involontairement). Pri tem opomnimo na izraza perfectivation in imperfectivation, ki se pogosto pojavljata v francoskih priročnikih za slovanske jezike in poimenujeta zgoraj omenjeni morfološki način spremembe glagolskega vida. Čeprav teh dveh poimenovanj v slovenski terminologiji ni zaslediti, se zdita izraza zaradi svoje povednosti primerna za poučevanje frankofonskih govorcev, sploh pri glagolih, ki jim lahko določamo vidske pare, saj pri njih pripona včasih dejansko modiifcira zgolj vid, npr. pogovoriti se : pogovarjati se. Pri morfološkem načinu izražanja glagolskega vida omenimo še en izraz, ki se prav tako pojavlja v francoskih priročnikih za SDTJ, tj. les verbes imperfectifs secondaires (»drugotni nedovršni glagoli«) – gre za spremembo vida z dodajanjem pripone -ov-: »Comme toutes les langues slaves, le slovène connaît les verbes imperfectifs secondaires, issus d’une suiffxation de perfectifs préifxés: prepisovati imp. secondaire (recopier) = prepisati perf. ((re)copier) + (o)v < prepisati perf. ((re)copier) = pre + 1 pisati imp. (écrire)« (Perko 2015: 37). Kjer si francoščina pomaga s t. i. »vidskimi pomožniki« (način 3 po Jereb 2004: 124–125), denimo commencer à + inf. (začeti + nedol.), cesser de + inf. (nehati + nedol.), slovenščina pogosteje uporablja glagolske predpone. Za izražanje začetka poznamo npr. predponi s-, z-: spregovoriti (commencer à parler), zaplavati (commencer à nager), zaspati (s’endormir), in za izražanje prenehanja npr. predpone na-, pre- in iz-: najesti se (manger à sa faim), naspati se (dormir (assez)), prebrati (lire (jusqu’à la ifn)), izdelati (faire, parfaire) (Schlamberger Brezar idr. 2005: 100). Glede časovnih določil (način 4 po Jereb) za slovenščino utegneta koristiti naslednji načeli: če prislovno določilo časa odgovarja na vprašanje Koliko časa?, slovenščina zahteva nedovršni glagol – Čebulo pražimo deset minut.; in obratno, če prislov odgovarja na vprašanje V koliko časa?, uporabimo dovršni glagol – Kosilo je pojedel v petih minutah. (Lojk 2017: 22). 1 »Tako kot vsi slovanski jeziki pozna tudi slovenščina t. i. ‘drugotne nedovršnike’, ki zvirajo iz predponskih dovršnikov s pripono: prepisovati (‘drugotni nedovršnik’) = prepisati (dovršnik) + (o)v < prepisati = pre + pisati (nedovršnik).« 66