Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 2 Glagolski vid, qu’est-ce que c’est? Za glagolski vid velja, da izraža trajanje ali potek glagolskega dejanja. Francoske slovnice glagolski vid seveda omenjajo in razlagajo kot eno od glagolskih kategorij (npr. Riegel idr. 2009: 517), toda zaradi dvojne vrednosti sestavljenega preteklega časa passé composé, ki lahko hkrati izraža dovršnost sedanjiškega dejanja ali »pravo« preteklost, je kategorija glagolskega vida v francoskih šolskih slovnicah dolgo ostala skoraj ali popolnoma neopažena (Arrivé 1997: 99). Za razliko od francoščine je »kategorija glagolskega vida v slovenščini glagolu inherentna, kar pomeni, da mora govorec nujno upoštevati notranjo strukturo glagolskega dejanja in skladno z njo izbrati primerno obliko« (Dragoljević 2020: 28). Frankofonski govorec SDTJ se torej pri tvorjenju in razumevanju bolj ali manj zavestno nenehno srečuje s to kategorijo, eno od ključnih vprašanj pri poučevanju pa je, kako in kdaj naj učitelj to kategorijo vpelje, to pomeni eksplicitno predstavi koncept, ga poimenuje v metajeziku, podrobneje razloži pravila ipd. Preden se posvetimo tem vprašanjem, povzemimo bistvene značilnosti glagolskega vida v slovenščini in francoščini. 2.1 Glagolski vid v slovenščini in francoščini Ne glede na metodološko problematiko vključevanja maternega jezika učečega se v poučevanje tujega jezika se zdi, da lahko učitelju na višjih stopnjah poznavanje jezikovnega sistema učenčevega prvega jezika olajša poučevanje, učencu pa približa zakonitosti ciljnega jezika (pozitivni prenos). Zaradi zgoraj nakazanih razlik v delo- vanju francoskega in slovenskega glagola se zdi pri poučevanju slovenskega glagola – predvsem glagolskih časov in vida – dobrodošlo poznati bistvene razlike med obema jezikovnima sistemoma. Učitelju lahko poznavanje odstopanj in ujemanj med njima omogoči učinkovitejše načrtovanje pouka, pri čemer mislimo predvsem na način podajanja učne snovi: na njeno strukturiranje (didaktično načelo sistematičnosti), vrstni red pravil (načelo postopnosti), izbiro primerov (načelo nazornosti) ipd. Tudi če se učitelj pri podajanju razlage ne želi prilagajati speciifkam francosko govo rečih učencev SDTJ, mu utegne osnovno poznavanje značilnosti francoskega glagola koristiti pri predvidevanju morebitnih (pod)vprašanj v zvezi s snovjo, pri preprečevanju in opozarjanju na tipične, tj. sistemske napake francoskih govorcev SDTJ oz. na morebitni negativni prenos. Namen preglednice v nadaljevanju (Tabela 1) je torej učitelju ne glede na njegovo poznavanje francoščine omogočiti vpogled v jezikovni sistem, v katerem razmišlja njegov učenec. Opozarjamo, da gre za prikaz najbolj ključnih značilnosti glagola in glagolskega vida, podrobnejše opise je mogoče poiskati v navedeni literaturi. 64