Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 ga humorna vsebina sproži pri uporabniku, nam namreč sporoča, ali je neskladje, ki je vir humorja, uporabnik prepoznal, iz česar, kot razlagajo Wanzer, Frymier in Irwin (2010: 7), sledijo trije možni izidi: uporabnik neskladja ne prepozna in se humorja ne zave, uporabnik neskladje prepozna, vendar ga ne razreši (zmedenost), uporabnik neskladje zazna in ga dojame kot smešnega (ali pa zaradi osebnih preferenc tudi ne). Tovrstna analiza namen pričujočega prispevka presega, v nadaljevanju pa vendarle povzemamo posplošene ugotovitve, ki temeljijo na naši individualni oceni. V seriji, ki se začne z učbenikom A, B, C … gremo, kot duhovite prepoznavamo le redke ilustracije in fotograifje. V seriji Slovenska beseda v živo je največ humorja v začetnem kompletu (ilustracije, posamezna besedila). V preostalih učbenikih te serije je humorja manj, z izjemo njegovih nastavkov v nekaterih razdelkih Preoblečene besede in v posameznih odlomkih literarnih del. Presenetljivo je, da je v obeh serijah najmanj humornih elementov v učbenikih, namenjenih doseganju višjih ravni znanja, čeprav bi v skladu z dolgo veljavnim prepričanjem, da je razumevanje humorja pogojeno z ravnjo jezikovnega znanja, pričakovali obratno. Med pregledanim gradivom izstopa učbenik za izpopolnjevalce Jezikovod, ki že z naslovom nakazuje domiselnost. Humornih elementov je precej več kot v drugih učbenikih, pojavljajo pa se v različnih oblikah (besedila s humorno noto, šale, zabavni citati, graifčni humor). Po lastnih besedah sta avtorici humorne vsebine vključili načrtno, vendar brez resnega teoretskega razmisleka. Vprašanje, zakaj v učbenikih za SDTJ humornih vsebin ni več, se zdi neizbežno. Zavedanje o pomenu humorne kompetence tujejezičnih govorcev v našem prostoru verjetno še ni dovolj prisotno, avtorji učbenikov pa nimajo ustreznega znanja, kako humor primerno vključiti v učbeniško gradivo. Vključevanje humornih vsebin v učbenike SDTJ je tako za zdaj še vedno odvisno od osebne preference avtorjev in ne izhaja iz zavedanja, kako pomembno je humorno kompetenco v TJ postopoma graditi. 6 Zaključek Poučevanje in usvajanje TJ ne pomeni zgolj poučevanja in usvajanja slovničnih struktur ter besedišča, temveč vključuje tudi sociokulturne elemente, ki se odražajo skozi jezik in del katerih je tudi humor. Ta pa v učnem procesu TJ ne posreduje le sociokulturnega védenja, temveč je njegova vloga širša: povečuje pozornost in motivacijo, vpliva na pomnjenje in priklic informacij, povezuje udeležence, zmanjšuje kulturne prepreke in v učni proces vnaša sproščenost. Humor pri poučevanju SDTJ bi torej moral biti del načrtovanega procesa že od ravni A1 in ne odvisen le od preference učitelja. Brez razvite humorne kompetence namreč tujejezični govorci ne zmorejo prepoznati vseh odtenkov slovenskega jezika in ne morejo postati njegovi učinkoviti uporabniki. Razvoj humorne kompetence pri govorcih SDTJ bo učinkovit le, če bodo učitelji za to ustrezno izobraženi. Teoretična izhodišča in praktični napotki so podlaga za vključitev humorja v proces poučevanja SDTJ in za nadaljnje raziskovanje tega področja. 60