Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 Tako kot se besedišče in slovnične vsebine poučujejo postopno in se nadgrajujejo, mora biti tudi humor v učni proces uveden načrtovano in premišljeno. Raziskave (Schmitz 2002; Wagner, Urios Aparisi 2011; Reddington 2015) so pokazale, da lahko humor v poučevanje vključimo že na začetnih ravneh usvajanja J2 ali TJ. Za te ravni je najustreznejši univerzalni humor, ki je skupen vsem, saj temelji na splošnem védenju o stvarnem svetu in največkrat temelji na pretiravanju, hiperboli in ironiji (Schmitz 2002: 93), lahko pa vključimo tudi jezikovni humor, primeren za te ravni. Na višjih ravneh lahko vpeljemo humor, ki temelji na zgodovinskih in kulturnih komponentah ter težje jezikovne igre, na najvišjih pa tudi humor, ki temelji na satiri in sarkazmu (prim. Shihab Ahmed 2019: 426). Za vse ravni poučevanja jezika so primerne: humorne igre, zgodbe, besedila, dialogi, slike, karikature, skeči, šale idr. (Medgyes 2002 v: Ziyaeemehr, Kumar 2014: 4). Izbirati moramo humor, ki ne žali ali ponižuje, ob delu z njim pa moramo biti pozorni tudi na to, da ga ne razlagamo, saj s tem lahko izgubi svoj namen.14 S humorjem v učnem procesu dosegamo različne cilje; lahko je sredstvo moti- vacije, uvod v obravnavo neke teme ali njena poživitev, iztočnica za pogovor, z njim lahko popestrimo razlago slovničnih vsebin, pritegnemo pozornost učečih se, ga uporabimo za utrjevanje že (na)učenih vsebin, lahko je izhodišče za jezikovno ustva rjanje, z njim širimo sociolingvistično in sociokulturno zmožnost.15 Navezava vsebin na družbeno-kulturni kontekst in čustva omogoča lažje oz. hitrejše pomnjenje tako jezikovnih struktur kot besedišča (Immordino-Yang, Damasio 2007: 3–8). Prav družbeno-kulturni kontekst in čustva pa sta temeljna gradnika humorja. Humor v TJ pogosto povezujemo z jezikovnimi igrami (angl. language play), vendar ta dva pojma nista popolnoma istoznačna. Duhovitost je sicer ena izmed največkrat prisotnih komponent jezikovnih iger, vendar ni njen nujni gradnik, medtem ko je pri humorju duhovitost zmeraj prisotna (Bell 2012). Med jezikovne igre spada katerakoli igriva raba jezika, oblikujemo pa jih lahko na vseh jezikovnih ravneh (Bell, Pomerantz 2016: ix). Jezikovne domislice lahko med drugim funkcionirajo kot mnemotehnično sredstvo pri pomnjenju novega besedišča ali slovničnih struktur. Humorja pri poučevanju ne predstavljajo le vnaprej pripravljene vsebine, temveč se lahko v skupini oblikuje tudi povsem spontano (Petraki, Nguyen 2016: 99). Izoblikuje se t. i. »interni« humor, ki ga razume samo zaključena skupina ljudi, saj zunanji opazovalec nima potrebnega védenja za razumevanje humorne komponente. Tovrstni humor pogosto ruši družbene prepreke in udeležene poveže v kohezivno 16 enoto (Attardo 1994: 324). 14 Pri delu v razredu se razlagi včasih ne moremo izogniti. 15 Humorju se je predvsem na nižjih ravneh priporočljivo izogniti, kadar je cilj učnega procesa usvajanje novega besedišča ali slovničnih struktur, saj učeči se na nižjih ravneh jezik dekodirajo besedo za besedo in niso toliko osredotočeni na vsebino (Carrel 1984: 333). 16 Bakar in Kumar (2019) sta ugotovila, da uspešni učitelji vnaprej pripravljeni humor uporabljajo namensko, s spontanim pa zadržujejo pozornost učečih se. 57