Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 Neskladne mentalne asociacije, ki so inherentna značilnost humorja, pomagajo pri shranjevanju, ohranjanju in priklicu informacij iz dolgoročnega spomina (Martin 2007: 354), pri čemer pa Kaplan in Pascoe (1977 v: Savage 2017: 343) opozarjata, da učenje spodbuja le tisti humor, ki je povezan z učno vsebino.9 Wagner in Urios-Aparisi (2011: 414–416) humor v učnem procesu deifnirata kot jezikovno in nejezikovno ravnanje tako učitelja kot učečih se, pri čemer imajo vsi sodelujoči svoj individualni smisel za humor. Humor pa je lahko tudi kontraproduktiven, zato je pomemben razmislek o tem, katere vrste humorja so za umestitev v učni proces primerne in na kakšen način jih vključimo. Učitelj mora vedeti, s kakšnim namenom bo humor uporabil, kakšna je njegova kulturološka implikacija, upoštevati mora raven jezikovnega in sociokulturnega znanja učečih se, njihove osebnostne lastnosti in kulturno ozadje. 3 Humor pri poučevanju TJ Dolgo časa je veljalo, da humor lahko razumejo le materni govorci, med tujejezičnimi pa le tisti, ki jezik obvladajo na višjih ravneh. Verjetno je tudi to eden od razlogov, zakaj humor doslej ni bil načrtno vključen v proces poučevanja TJ ali 10 drugega jezika (J2), na področju SDTJ pa to še vedno velja. Kot sestavni del jezika in vsakodnevnih interakcij humor ne more in ne sme biti izvzet iz procesa poučevanja J2 ali TJ. Je eno izmed sredstev za razvoj sociolingvistične zmožnosti (Bushnell 2009 v: Reddington 2015: 30), ki jo moramo graditi vzporedno z jezikovno zmožnostjo. Humor v procesu poučevanja J2 ali TJ torej ne opravlja samo funkcij, ki jih ima v učnem procesu nasploh, temveč je njegova vloga še pomembnejša – biti bi moral del učnih vsebin. Brez razumevanja humorja v danem jeziku govorec ne more biti polno funkcionalen,11 saj je prav razumevanje humorja v J2 ali TJ ena od prelomnic, ki govorca opredeli kot učinkovitega uporabnika (Bell 2007: 28). Wulf opozarja tudi na pomembnost produkcije humorja pri tujejezičnih govorcih. Sposobnost oblikovanja humornih vsebin namreč pripomore k dobri samopodobi in je nagrajujoča, sogovorci pa tujejezičnega govorca bolj cenijo (Wulf 2010: 156). Tudi v praksi opažamo, da učeči se na vseh ravneh ne izkazujejo zgolj želje po razumevanju humorja, temveč tudi po njegovi tvorbi, oboje pa ni odvisno le od sociolingvističnega znanja, temveč tudi od osebnostnih lastnosti.12 Učinkoviti uporabnik13 besedišče in jezikovne strukture povezuje s socioling- vističnim in kulturnim kontekstom, naloga učitelja pa je, da mu v procesu učenja jezika te prvine – med katere spada tudi humor – posreduje (Ziyaeemhr, Kumar 2014: 4). 9 Z raziskavo sta ugotovila, da je »humor izboljšal pomnjenje vsebine predavanj do šest tednov po učenju, ko je bil povezan z vsebino« (Savage 2017: 343). Ko ni bil, je bil učinek na učenje negativen. 10 V Sloveniji sta se s humorjem na področju poučevanja tujih jezikov ukvarjala Nada Šabec (za angleščino) in Janez Skela (neobjavljeno). 11 Z vidika sociolingvistike popolna jezikovna zmožnost pomeni primerno rabo v danem kontekstu. Ta predpostavka zagotovo vključuje tudi ustrezno razumevanje in rabo humorja. 12 Z vidika razumevanja in produkcije humorja glede na osebnostne značilnosti med tujejezičnimi in rojenimi govorci najverjetneje ni razlik. 13 Kot ga opredeljuje SEJO. 56