Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 Novejši slovenski viri se redko ukvarjajo z načini razvijanja teme v povezavi s stavčno zgradbo ali drugimi slovničnimi lastnostmi. Kuster (2013: 33) npr. zgradbe, kot jo je opredelil Toporišič (gl. prejšnjo stran), sicer ne omenja neposredno, vendar je razvidna v njenih primerih za opis predmeta. Po Heinemannovi (2000: 360–362) deifniciji iz uveljavljenega nemškega priročnika pa imajo opisovalna besedila naslednje jezikovne, stilistične in strukturne značilnosti (dodani so primeri iz najinega vzorca): 1) podatki o merah (starost, velikost, višina ipd.), obliki ali položaju, npr.: Star je 9 let. Velik je morda 1m 40 cm in tehta 30 kg. (U8/sk. SBHS, 1. šolska naloga, 4. leto šolanja) 2) prosti stavki in enostavna podredja (predvsem z oziralnimi odvisniki): Njene lasje so blond na koncu malo svetlejše. […] Nemara ljudi ki […] niso prijazni. (U3/sk. SBHS, 1. šolska naloga, 4. leto šolanja) 3) uporaba sedanjika (splošna veljavnost izjav): Otroci se me bojijo. (U8/sk. SBHS, Na kmetiji, 2. leto šolanja) 4) neosebne konstrukcije in trpnik (v gradivu se pojavlja samo v besedilih v nem- ščini): Als Kapitän ist man viel au(f) Reisen. Man muss sehr auf Eisberge achten. (U5/sk. SN, Traumberuf, 3. leto šolanja) 5) velik delež pridevnikov: Njen obraz je majhen in lep. Ima rahlo kodraste dolge in svetlo rjave lasje. Če jo od blizu pogledaš vidiš njene črne dolge in goste trepalnice in njene lepe rjave oči. (U12/ sk. S, 1. šolska naloga, 4. leto šolanja) Deifnicija pripovedovalnega načina razvijanja teme je zaradi pestrosti besedil, ki jih zaobjema, bolj abstraktna. Po E. Gülich in Hausendorfu (2000: 373–374) je pripovedovanje »verbale Rekonstruktion eines Ablaufs realer oder ifktiver Handlungen oder Ereignisse, die im Verhältnis zum Zeitpunkt des Erzählens zurückliegen […] oder zumindest als zurückliegend dargestellt werden.«8 Realizira se v obliki zapletene samostojne diskurzne enote in ima običajno samo enega pripovedovalca. Nosilec dejanja t. i. zgodbe pa je živo bitje. Gülich in Hausendorf (prav tam: 374) menita, da bi podrobnejše označevanje pripovedovalnega načina razvijanja teme avtomatično vodilo do ločevanja različnih vrst pripovedovanja, torej besedilnih vrst. Podobnega mnenja je tudi Unuk (gl. Hrženjak 2016: 20), ki pripovedovanje označuje kot »najbogatejši in najbolj razvejan način razvijanja teme«, za katerega je mdr. značilna zapletenejša skladenjska zgradba kot pri opisovanju. Kuster (2013: 49) za pripovedovalna besedila poudarja pomembnost zaporedja dogodkov, s čimer povezuje pogostost pojavljanja časovnih veznikov. Čeprav posameznih vrst določil ne omenja, opozarja na natančno določanje kraja in časa dogajanja ter tudi načina poteka. Po Toporišiču (1998: 171‒173) povedek pri pripovedovanju v nasprotju z opisovanjem 8 »besedna rekonstrukcija poteka resničnih ali ifktivnih dogajanj ali dogodkov, ki morajo biti v razmerju do časa pripovedovanja ali pretekli ali vsaj […] prikazani kot pretekli.« 43