Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 glagol. Tu slediva terminologiji nemške slovnice Grammatik der deutschen Sprache (Zifonun, Hoffmann, Strecker 1997: 1112), ki biti tudi v takih primerih prišteva med vezi, saj vsebinsko ustreznost osebka še vedno določa povedkovo določilo: Prireditev je v petek zvečer. – *Stol je v petek zvečer. Poleg glagola biti naju zanimata še vezi postati in werden, ki se tudi vežeta 5 s povedkovim določilom in se vsaj včasih pojavita v najinem vzorcu, npr.: 6 Nekoč je živel en hlapec ki je postal vojak. (U8/sk. SBHS, Vrag, 3. leto šolanja) Dann wurde er auf einmal hungrig. (U2/sk. S, 1. šolska naloga, 4. leto šolanja). Z uporabo vezi se otroci lahko izognejo imenskim in glagolskim oblikoslovnim težavam. To se lepo pokaže, če primerjamo besedili otroka, ki je šolanje začel brez večjega predznanja slovenščine, in otroka s slovenščino kot materinščino. Gre za vremensko poročilo, ki so ga otroci pisali v tretjem letu šolanja:7 Doberdan Ljudji. Danes bo snežilo. In Dragi poslušalci. Napovedla vam bom včeraj bo nastavi nevihta. V torek bo vreme od včeraj. Včeraj zjutraj je pihal v popoldne veter. Zjutraj je bilo 1:30 močan veter. Dopoldne je malo deževalo je bilo oblačno. Včeraj je bilo sončno. in bilo sončno, zato je nastala mavrica. V nedelja je nevihta bilo in veter. V Opoldne je bilo zelo mrzlo. Popoldne je soboto v ponoči je tušo.7 na Hrvaškem nastala burja in je bilo vse (U11/sk. N, Vremenska napoved, 3. leto uničeno. Zvečir in ponoči je bilo mrzlo šolanja) Jutri zjutraj in dopoldne bo malo deževno. Opoldne in popoldne bo megleno. Zvečir in ponoči bo bila nevihta. Naslednja napoved je ob 10. uri zvečer. Hvala lepa. (U12/sk. S, Vremenska napoved, 3. leto šolanja) Oba otroka uporabljata biti v vlogi vezi, vendar se v besedilu otroka s slovenščino kot materinščino – poleg drugih jezikovnih značilnosti – pojavi več polnopomenskih glagolov: napovedati, pihati, nastati (2), deževati. U12 npr. že ve, da veter piha, pri U11 veter enostavno je, kar kaže na razliko v obsegu njunega glagolskega besedja. 2.2 Opisovalni in pripovedovalni način razvijanja teme V nadaljevanju predstavljava najpomembnejše jezikovne značilnosti opisovalnega (deskriptivnega) in pripovedovalnega (narativnega) načina razvijanja teme. Toporišič (1995: 207–209) kot tipično stavčno zgradbo opisovalnih besedil navaja enostavčne povedi z osebkom, povedkom v sedanjiku ali pretekliku in prislovnim določilom, ki prikazano umešča v prostorski okvir. Povedek pa je običajno sestavljen iz glagola biti in povedkovega določila. Toporišič poudarja, da se ta stavčni tip v opisovanju po navadi ponavlja, kar se kaže tudi v najinem vzorcu: Obraz je ovalen. Oči so zeleni in lepi. Svoja usta so rdeči in polna. [...] Lasje so plavi in kratki. (U9/sk. SN, 1. šolska naloga, 4. leto šolanja). 5 Vsi primeri iz vzorca so navedeni natančno tako, kakor so jih napisali učenci. 6 U = učenec oz. učenka, sk = skupina – za predstavitev skupin gl. poglavje 3.1. 7 ‛toča’. 42