Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 raziskovali podrobneje in število polnopomenskih, pomožnih in modalnih glagolov ter vezi primerjali z deležema opisovalnega in pripovedovalnega načina razvijanja teme. V tej raziskavi so otroci kot že pri Doleschal in Robatschu (2015) vez biti in podobne glagole pomembno3 pogosteje uporabili v besedilih v slovenščini (427) kot v besedilih v nemščini (347), vendar je bil tudi delež opisovalnega načina razvijanja teme v besedilih v slovenščini (44,53 %) višji kot v besedilih v nemščini (14,96 %) (gl. Rieger, Doleschal v tisku). V nadaljevanju prispevka se bova osredotočili na rabo glagola biti4 v povezavi z načini razvijanja teme in jezikovnim ozadjem otrok. Pri tem naju zanimajo naslednja vprašanja: 1) Ali se raba vezi biti v spisih v slovenščini in nemščini razlikuje glede na prvi jezik otrok oz. ali je pogostejša raba glagola biti povezana s procesom usvajanja drugega jezika? 2) V kolikšni meri je pogostost glagola biti v spisih v slovenščini pogojena z deležem opisovalnih besedil? 3) Ali to dejstvo vpliva na obseg glagolskega besedja otrok v slovenskem jeziku? 4) Kako se kaže raba vezi biti v spisih v slovenščini in nemščini pri dvojezičnih otrocih? 2 Teoretične osnove 2.1 Glagol biti in druge vezi Glagol biti naju zanima iz dveh razlogov: 1) zaradi njegove pogoste rabe v obeh jezikih spregatev otrokom po navadi ne povzroča oblikoslovnih težav in 2) v nasprotju z drugimi glagoli biti ne zahteva predmeta v določenem sklonu, temveč omogoča tvorjenje preprostih stavkov in s tem olajša pisno izražanje, predvsem v neprvem jeziku, v katerem si morajo otroci jezikovna sredstva za bolj zapletene strukture šele pridobiti. Biti se tako v slovenščini kot v nemščini uporablja v različnih vlogah (Kozlevčar- Černelič 1975; Smolej 2011: 60–61, 2022: 52; Žele 2011: 30–31; Granzow-Emden 2014: 133): 1) kot polnopomenski glagol (s pomenom ‛obstajati, nahajati se’: Sem tu.), 2) kot vez oz. kopula (z oslabljenim pomenom: Ana je študentka. To je lepo. Je pri zavesti. Kruh je zanič.) ali 3) kot pomožni glagol za tvorbo glagolskih oblik časov in naklonov (Spala je.). Tretja funkcija naju v nadaljevanju ne bo zanimala, ker nastopa samo v zvezi z drugim glagolom. Ukvarjali se bova z biti v funkciji vezi oz. kot glagolom z oslabljenim pomenom in tudi s polnopomenskim glagolom biti s prislovnim določilom po vzorcu jutri bo oblačno, bluza je iz svile, Jana je v šoli. Obstajajo sicer različna mnenja o vprašanju, ali glagol biti v zvezi s prislovnim določilom lahko velja za polnopomenski 3 Izračunali sva hi-kvadrat test glede na celotno število besed v posameznem jeziku z naslednjim rezultatom: χ2 (1, N = 21.771) = 8,144, p = < 0,001, kritična vrednost (α) = 0,05. 4 Ko v nadaljevanju navajava biti, s tem misliva tudi na nemško ustreznico sein. 41