Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 razredi, v katerih danes že več kot polovica učenk in učencev2 šolanje začne le z nekaj predznanja slovenščine ali celo brez njega. Slovenščina je na avstrijskem Koroškem šibkejši jezik okolja , zato si šola prizadeva spodbujati njeno rabo z raznimi šolskimi in obšolskimi dejavnostmi: vsako šolsko leto se začenja z jezikovno kopeljo v slovenščini, kar pomeni, da učiteljice oz. učitelji izberejo določeno temo, ki jo dva tedna obravnavajo samo v slovenščini, ob tem pa organizirajo izlete in projektna dela. Med šolskim letom rabo slovenščine izven rednega pouka spodbujajo z gledališkimi predstavami, športnimi projekti in skupnimi izleti s partnersko šolo v Rušah, učiteljski kader pa si prizadeva med odmori in na šolskih prireditvah govoriti slovensko (gl. Rieger 2021a: 47–48; Mohorjeva ljudska šola 2009: 33–73). 1.2 Znanstveno spremljanje Šola z Inštitutom za slavistiko Univerze v Celovcu od leta 2009 sodeluje v znan- stvenih projektih z namenom evalvacije učinkovitosti lastnega učnega modela. Prvemu projektu Jeder Tag Sprache (slo. Vsak dan jezik, gl. Doleschal 2018, 2022), v katerem je bil mdr. izdelan jezikovni proifl šole (prim. Busch 2011), je sledila sinhrona kvantitativna analiza šolskih nalog v slovenščini in nemščini, v katerih so morali učenke in učenci napisati po en spis na temo, določeno v navodilih (gl. Doleschal, Robatsch 2015). Ker se je kvantitativni postopek izkazal za primernega za obravnavo večjega števila besedil, se je v podobni obliki izvajal tudi v naslednjih projektih. Za magistrsko nalogo je Rieger (2021b) opravila longitudinalno študijo o zmožnosti pisnega izražanja učencev in učenk z različnim jezikovnim ozadjem. Analizirala je izbrane kazalnike te zmožnosti (število stavkov, povprečno dolžino stavka, število besed, število glagolov in število veznikov) v šolskih spisih v slovenščini in nemščini. Ob tem je ugotovila, da se njihova zmožnost v obeh jezikih vsako šolsko leto povečuje, a v različnem obsegu. Prvi jezik se v njeni razpravi ni izkazal za tako vplivnega, kakor je predpostavljala na podlagi teorije (prim. Wurnig 2002; Schmölzer-Eibinger 2007). Domneva, da otroci pri izbranih kazalnikih v prvem jeziku dosegajo boljše rezultate kot povprečje heterogenega razreda, hkrati pa se v neprvem jeziku uvrščajo pod razredno povprečje, se ni potrdila. Robatsch (2012: 32, 34) je v analizi šolskih nalog ugotovil, da so otroci, ki so v šolo vstopali brez predznanja slovenščine, glagol biti v besedilih v slovenščini uporabili opazno pogosteje kot njegovo ustreznico v besedilih v nemščini. Doleschal in Robatsch (2015: 179) sta sklepala, da je obseg glagolskega besedja teh otrok v slovenščini manjši kot v nemščini. Hkrati pa je Robatsch (2012: 38) opazil, da so se vrste nalog oz. teme pri šolskih nalogah v nemščini in slovenščini razlikovale: navodila za spise v nemščini so zahtevala večinoma pripovedovalna besedila, v slovenščini pa pogosteje opisovalna besedila, ki so po zgradbi drugačna in po navadi krajša (mdr. Bešter idr. 2002: 101). Tudi v gradivu Lise Rieger (2021b) se je pojavilo več opisovalnih besedil v slovenščini. Na podlagi teh ugotovitev sva glagole zato v naslednjem koraku 2 V nadaljevanju so moške in ženske oblike uporabljene za katerikoli spol. 40