Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 ob tem pa so si morali zamisliti, katero čustvo (npr. jeza, žalost, sreča ...) bodo izrazili ob branju. V nadaljevanju je študent A z izbranimi čustvi prebral palindrom, študent B pa je moral ponoviti za njim in ga čim bolj natančno posnemati. Uporabna se zdi tudi vaja za utrjevanje širine in ožine e in o, ki temelji na otroški igri Leti, leti! Pripravila sem besede, v katerih se e in o izgovarjata široko (označene z modro barvo) oz. ozko (označene z rdečo barvo). Študenti so morali nalogo začeti z Leti, leti! in glede na barvo ustrezno izgovoriti samoglasnike. Prav tako je zanje uporabna vaja z besedami, ki se v slovaščini zapisujejo (skoraj) enako kot v slovenščini, vendar se izgovarjajo drugače (npr. mesto, otrok, meso, breza, beseda, dedek ...). Ena izmed rednih dejavnosti je tudi petje, ki zaradi primerne nastavitve izgovora posameznega glasu oz. glasovnega sklopa olajša izgovor (Tivadar, Batista 2019: 11). Poleg pesmi, ki so v učbeniku Fonetika 1, sem pripravila še pesmarico z drugimi melodijami, med katere sem uvrstila tudi pesem glasbenika Nipkeja Bejba iz neta. Študenti so tako spoznali knjižno in neknjižno izgovarjavo slovenščine. Na uri je bila vsaj ena vaja, pri kateri so morali študenti prebrati besedilo in določiti naglasna mesta. Študenti so imeli težave z naglaševanjem, ki so se zmanjšale takoj, ko so zapisano besedilo slišali. Zelo jim je bila všeč tudi nadgradnja te naloge, ko so morali naglase premakniti za en zlog nazaj.5 Slovaški študenti že v zgodnji fazi učenja slovenščine slišijo bistveno razliko med slovaškim in slovenskim l. Ker jih pogosto zanima, kaj morajo storiti, da bi se čim bolj približali »slovenski izgovarjavi« zvočnika l, sem se odločila, da se bomo intenzivno ukvarjali z izgovorom tega soglasnika. Eden izmed največjih izzivov je bilo doseči spremembo položaja jezika pri izgovoru zvočnika l. V ta namen sem pripravila veliko vaj, v katerih se izmenično pojavljajo besede, pri katerih je najprej glasovni sklop l + e oz. i, in tiste, pri katerih se l nahaja pred zadnjimi samoglasniki, torej tam, kjer se pri slovaških govorcih izgovarjava izrazito približa trdemu l (lestev, ladja, lipa, lonec, poletje, planet ...). Kot odličen pripomoček za učenje fonetike so se izkazale logopedske pravljice na portalu Lahkonočnice. Študenti so morali v pravljici Nine Mav Hrovat Lama in lenivec označiti mesta, ki se jim zdijo težka z vidika njihove izgovarjave slovenskega l. Sledilo je glasno branje besedila in poslušanje pravljice po kratkih odsekih. Študenti so takoj za tem ponovili, kar so slišali. Izkazalo se je, da se je izgovor l takoj po poslušanju izrazito izboljšal. Pri prvem branju so študenti naredili največ napak v glasovnem sklopu l + a oz. l + o, kar lahko povezujemo s tem, da sta oba samoglasnika manj odprta kot i in e in zato njun izgovor zahteva manj energije. Po mojem opozorilu, da je treba bolj odpirati usta, in po poslušanju besedila se je izgovor zvočnika l približal t. i. zahodnoevropskemu l. 5 Idejo za to dejavnost sem dobila na predavanju Damjana Huberja, ko je gostoval na bratislavski slovenistiki. 357