Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 posebej v in l, katerih zapis in izgovor sta zaradi variantnosti za študente zahtevnejša. S študenti si ogledamo razlago v učbeniku Fonetika 1 in primerjalno s slovaščino vadimo izgovor težavnejših fonemov. Pri zvočniku v vadimo položaje, v katerih se soglasnik v izgovarja zobnoustnično (Slovak, večer, vrt ...). V obeh jezikih je podoben tudi izgovor v pred soglasnikom in za samoglasnikom (restavracija, glavnik, zdravnik ...) ter v pred premorom/za samoglasnikom v izglasju (zanimiv, lipov, nov ...), kjer se izgovarja kot soglasniški (dvoglasniški) u. Pri slovaških študentih prihaja do nepravilne izgovarjave v-ja večinoma v položaju pred nezvenečim soglasnikom in ne za samoglasnikom (vsota, včeraj, vtis ...), saj ga namesto dvoglasniškega u izgovarjajo kot zobnoustnični v oz. f. Podobne težave imajo tudi z izgovorom predloga v. S primerjalnega slovensko-slovaškega vidika je še bolj kot drsnik v zanimiv jezičnik l. Vaňko (2004: 22) poudarja, da se slovaški zvočnik l po izgovoru razlikuje od slovenskega, saj je v slovaščini zadnjedlesnični l in je »trši« kot slovenski, ki je, kot pišeta Tivadar in Batista (2019: 21), izgovorjen spredaj (gre za t. i. zahodnoevropski l) in pri katerem je jezik upognjen navzdol (konveksni položaj). Pri učenju pravilne izgovarjave slovenskega l je treba študente opozarjati na to, da morajo, če želijo »ovreči« besede Hotimirja Tivadarja (2016: 115), da je govor »eden najbolj ‘izda- jalskih’ delov človeške podobe«, v slovenščini spremeniti položaj jezične konice in veliko vaditi. Da bi študenti uzavestili položaj jezika pri izgovoru slovenskega l in s tem dosegli mehkejšo izgovarjavo, je treba vaditi besede s kombinacijo l + samoglasnik i ali ozki e (lesen, lizika, ples, palica ...). Vaňko (2004: 22) navaja, da je naslednja razlika med slovenskim in slovaškim l-jem, ki je pogojena z njegovim položajem, v opisnem deležniku na -l. V slovaščini se v 3. osebi ednine moškega spola izgovarja trdi zadnjedlesnični l, v slovenščini pa kot soglasniški (dvoglasniški) u (hodil, pisal, sedel ...). Nekaj razlik je tudi v izgovoru črkovnega sklopa lj, do večjih pa pride, če se črkovni sklop nahaja pred samoglasnikom, saj ga slovaško govoreči ne izgovarjajo kot l + j, temveč kot mehčani ľ (Ljubljana, učiteljica ...). Pri zvočniku n je pomembno študente seznaniti, da slovenščina v svojem sistemu nima mehkega ň, kar pomeni, da je treba v slovenskih besedah, kjer je kombinacija n + i oz. e, zvočnik izgovarjati trdo (nevesta, nebo, nit, piknik ...). Prav tako je treba obravnavati črkovni sklop nj in fonemske različice n pred k, g, h (Anka, angina, Anhovo ...). Študenti imajo nekaj težav tudi z izgovorom zvočnika r med dvema soglasnikoma, saj imajo v svojem jeziku v tem položaju zlogotvorni r, značilnost katerega je, da se konica jezika zatrese trikrat ali večkrat (Vaňko 2004: 21). Ker se v slovaščini ta zvočnik izgovarja brez spremljajočega tona, je njegovo izgovarjavo treba vaditi (vrtec, trgovina, krvaveti ...). Slovaški študenti načeloma nimajo večjih težav z izgovorom slovenskih nezvočnikov, saj jih ima večina enake izgovorne in slušne lastnosti tudi v slovaščini. Pazljivi morajo biti predvsem pri izgovoru zapornikov d in t pred samoglasnikoma i in e, saj se v slovaščini v tem položaju izgovarjajo mehko (dedek, tekma, piti ...). Prav tako je treba več pozornosti nameniti branju mehkonebnega pripornika h. 355