Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 fonetičnim vsebinam. Pirih Svetina (2021: 159) to povezuje tudi s komunikacijskim pristopom, ki je v zadnjih tridesetih letih zaznamoval področje poučevanja slovenščine kot tujega jezika. Tako je čas, v katerem poteka proces razvijanja fonološke zmožnosti pri študentih, največkrat omejen na dejavnosti, ki niso neposredno povezane s to spretnostjo (npr. glasno branje, konverzacija, govorjenje). Čeprav se fonološka zmožnost večinoma razvija v okviru drugih vsebin in ne samostojno, pa gre za proces, ki poteka na vseh jezikovnih ravneh, kar dokazuje tudi lestvica opisnikov fonološkega nadzora v Dodatku k SEJU (2020: 136). 3 Fonetične vaje iz slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze Komen- skega v Bratislavi Na bratislavski slovenistiki se študentke in študenti srečujejo s slovensko fonetiko na različne načine in v okviru različnih predmetov. Najpogosteje na urah iz slovenskega jezika (poslušanje, glasno branje, govorjenje), prav tako pa tudi pri predmetih iz slovenske književnosti, kjer glasno berejo in interpretirajo odlomke iz slovenskih literarnih del. Lani se je ponudila priložnost, da slovenistični modul dopolnimo z obvezno izbirnim predmetom Praktična fonetika slovenskega jezika, v okviru katerega se študenti ukvarjajo izključno z vprašanji s področja slovenske fonetike. Pripravila sem učni načrt, v katerem sem morala določiti obseg, vsebino, metode poučevanja in učenja, cilje in pridobljene kompetence ter obvezno literaturo in učno gradivo. Predmet se izvaja v zimskem semestru po 2 šolski uri tedensko, tj. skupaj 28 ur, od tega 12 ur v obliki seminarja in 16 ur v obliki vaj. Predvideno je tudi samostojno delo študentov v obsegu 28 ur. Po tehtnem premisleku2 sem prišla do zaključka, da bo predmet najprimernejši za študente 2. in 3. letnika dodiplomskega študija, na podlagi prvih izkušenj s poučevanjem predmeta pa se je izkazalo, da je bila odločitev ustrezna. 3.1 Vsebina predmeta Praktična fonetika slovenskega jezika Vsebino predmeta sem oblikovala na podlagi slovenske in slovaške strokovne literature. Snov je razdeljena na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del, ki se prepletata in dopolnjujeta. Teoretični del je zasnovan tako, da prehaja od predstavitve splošnih fonetičnih vsebin, torej tistih, ki so vezane izključno na predstavitev značilnosti slovenskih glasov, slovenskega naglasa in stavčne intonacije v slovenščini, pa vse do bolj speciifčnih, v našem primeru tistih, ki se vežejo na izgovarjavo slovenskega knjižnega jezika pri Slovakih. Drugi, (verjetno) še pomembnejši del predmeta, pa so praktične vaje, na podlagi katerih študenti izboljšujejo svojo izgovarjavo v slovenščini. Idealno je, če pedagog pozna temeljne fonetične značilnosti maternega 2 Razmislek je šel v smeri, ali je predmet primernejši za študente 1. letnika, ki se morajo šele seznaniti z osnovami slovenske fonetike, ali za študente višjih letnikov, ki so po eni strani sicer že pridobili temeljna fonetična znanja, po drugi strani pa imajo že dovolj razvito jezikovno zmožnost, da lahko sledijo tudi kompleksnejšim jezikovnim vprašanjem in se jim načeloma ni treba obremenjevati z vprašanji, ki si jih zastavljajo študenti brez predznanja slovenščine. 353