Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 Tivadarja in doc. dr. Damjana Huberja z ljubljanske Filozofske fakultete, ki sta na bratislavski slovenistiki pripravila več predavanj in vaj s področja fonetike. Izkazalo se je, da je potreba po tovrstnih urah veliko večja, kot se je zdelo pred tem. Prav tako so vedno razveseljive povratne informacije udeležencev Seminarja slovenskega 1 jezika, literature in kulture v Ljubljani, ki z navdušenjem govorijo o seminarskih fonetičnih vajah in smiselnosti tovrstnih ur. Do pomembnega premika pri dokončni vpeljavi fonetičnih vaj v študijski program je prišlo leta 2019, ko je izšel učbenik za učenje in poučevanje fonetike Hotimirja Tivadarja in Urbana Batiste Fonetika 1, ki je postal podlaga za nastanek omenjenega predmeta. 2 Razvijanje fonološke zmožnosti: kratkoročni ali/in dolgoročni cilj? V procesu poučevanja/učenja tujega jezika tako pedagog kot študent stremita k jezikovnemu napredku in samostojnosti učečega se, uspešnost pa je odvisna od številnih okoliščin, ki lahko celoten proces pospešijo ali upočasnijo. Pirih Svetina (2005: 140) glasoslovno zmožnost – fonološko/fonetično deifnira kot: »[r]eceptivn[o] zmožnost prepoznavanja različnih glasov in skupin različnih glasov v besedah, zmožnost povezovanja njihove slušne podobe z zapisano ter zmožnost prepoznavanja mesta in kakovosti naglasa v besedah ter produktivn[o] zmožnost tvorjenja in rabe ciljnemu jeziku ustreznih glasov, naglasov in intonacije.« Pirih Svetina (2021: 158) opaža, da se na področju slovenščine kot tujega jezika pravorečna vprašanja »praviloma ne obravnavajo samostojno in ločeno, ampak so vključena v druga področja obravnave«. Da ne gre izključno za slovenski unikum, potrjuje Piccardo (2016: 6), ki opozarja, da so v preteklosti strokovnjaki, ki se ukvarjajo s problematiko poučevanja drugega/tujega jezika, fonološkim vprašanjem namenili premalo pozornosti. To dokazuje tudi Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO), v katerem od leta 2001 pa vse do Dodatka k SEJU iz leta 2020 »fonološki nadzor ni eksplicitno omenjen v nobenem od opisnikov na šestih ravneh t. i. globalne lestvice« (Pirih Svetina 2021: 160). Po Pirih Svetina (2021: 161) Dodatek k SEJU (2020) prinaša spremembe glede pojmovanja pravorečja na področju učenja, poučevanja in ocenjevanja tujih jezikov, v ospredju pozornosti pa so: »artikulacija glasov, prozodija z intonacijo, ritmom in besednim ter stavčnim poudarkom, hitrost govora in njegovo členjenje, naglaševanje, naglas ter oddaljevanje od ‘norme’ in razločnost ter razumljivost pomena za poslušalce« (prav tam: 162). Dejstvo je, da se proces razvijanja fonološke zmožnosti začne že v zgodnji fazi učenja tujega jezika. Zaradi tega se zdi na mestu iskanje odgovora na vprašanje, ki ga zastavlja SEJO (2011: 141), in sicer: »Ali sta fonetična pravilnost in tekočnost cilj zgodnjega učenja ali se razvijata kot dolgoročnejši cilj?« Za zgodnjo fazo učenja je največkrat značilno, da učitelj študentom po eni strani posreduje temeljna teoretična izhodišča iz slovenske fonetike, po drugi strani pa skrbi, da s pomočjo različnih vaj razvijajo ustrezno fonološko zmožnost. Načeloma pa učitelj v okviru učnih načrtov nima veliko prostora, ki bi ga lahko namenil izključno 1 Več o prireditvi na spletni strani https://centerslo.si/seminar-sjlk/. 352