Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 v nadzorovanem učnem okolju (pod vodstvom učitelja ali učiteljice, delo s skrbno in ciljno izbranimi besedili ipd.), do stika z najrazličnejšimi nestandardnimi diskurzi (tako glede jezika kot glede drugih lastnosti) pa pride šele »sčasoma«, torej kasneje. Še en izraz je zanimiv v zvezi z narečnimi oblikami: privzeti. Kako si to lahko predstavljamo? Če nam je nekako (vsaj stereotipno) jasna predstava, kako narečne oz. regionalne govorne varietete slovenščine privzemajo domači govorci in govorke pri zgodnjem usvajanju jezika, je pri tujih to precej drugače, še posebej pri odraslih, in to tistih, ki se sprva (na)učijo standardnega jezika. Se narečnim oblikam res kar samo izpostavijo (po tem, ko vključijo potrebni varovalki, se torej zavedajo družbenih konotacij in potrebe po dosledni rabi) in jih nato kar gladko ter spontano privzamejo v svoj jezikovni repertoar? Še nekaj zelo stereotipnega je v navedenem odstavku: trditev, da so posebne jezikovne oz. narečne lastnosti »ponavadi najizrazitejše pri osebah, ki živijo izključno ‘lokalno’, in v tem primeru odražajo njihov družbeni razred, poklic in stopnjo izobrazbe.« Čeprav v SEJU to ni izrecno označeno s pridevniki, lahko posredno sklepamo, da gre najbrž za nižji družbeni razred, manj cenjeni poklic in nizko stopnjo izobrazbe. SEJO sicer že v naslednji sapi pledira za zmanjševanje vpliva stereotipov pri ustvarjanju določene slike o sogovorcu, ki da ga je mogoče doseči s krepitvijo medkulturnih spretnosti – medkulturne spretnosti pa so predstavljene tako shematično, da lahko stereotipne predstave celo okrepijo, vsekakor pa kar same po sebi ne pripomorejo k njihovi odpravi. Realnost glede usvajanja regionalnih varietet slovenščine (in najbrž tudi večine drugih evropskih jezikov) pri tujih govorkah in govorcih je najbrž drugačna: za določeno množico regionalna varieteta ni neke vrste češnja na jezikovni torti (kot je, če karikiramo, predstavljena v SEJU),14 temveč je bolj humus, na kateri začne kaliti jezikovna zmožnost – če so seveda razmere prave. Posebej to velja za tiste, ki imajo zelo malo ali nobenih možnosti za formalno, organizirano učenje slovenščine kot tujega jezika, ampak slovenščino usvajajo iz okolja. Kako pa je z usvajanjem jezikovne zmožnosti domačih govork in govorcev? Vsaj v prevladujoči evropski tradiciji velja, da se govorci in govorke prvega jezika v šoli sistematično učijo knjižnega jezika z že prej usvojenim govornim temeljem jezikovnega sistema.15 Po uvedbi, konec 18. stoletja, in nadaljnji uveljavitvi splošne šolske obveznosti je sprva veljalo, da se morajo vsi ljudje naučiti predvsem brati, resnejša pisna zmožnost pa je bila namenjena le redkejšim, ki so šolanje nadaljevali. Obvladovanje slovenskega knjižnega jezika je bilo z današnjim izrazoslovjem torej za veliko večino govorcev in govork povezano le z receptivno dejavnostjo poslušanja in branja, ni pa pomenilo dejanske pisne zmožnosti. To je v slovenskem prostoru 14 Nekaj pomembnih konceptualnih sprememb glede pojmovanja ciljnega jezika in jezikovne skupnosti ter obvladovanja jezikovne raznolikosti prinaša Dodatek k SEJU (2020, slovenski prevod je še v pripravi). 15 Tu je prišlo v zadnjem – recimo – stoletju do bistvenega premika. Če Isačenko (1938) še predpostavlja, da so se v analizirani dvojezični jezikovni situaciji na avstrijskem Koroškem otroci s slovenskim (in nemškim) knjižnim jezikom srečali šele v šoli (najbrž so otroci imeli možnost že prej slišati knjižno govorico vsaj v cerkvi, a najbrž ne s prav veliko pozornostjo), si česa takega v sodobni situaciji ne moremo zamisliti. 320