Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 regionalnih jezikovnih varietet. Varietetno pojmovanje tujega govorca in govorke je torej shematično takole: produktivne dejavnosti opravljata v standardnem jeziku (sicer se vzporedno z višanjem zmožnosti povečuje tudi obvladanje speciifk pisnega in govorjenega diskurza, a predvsem standardnega).13 Receptivne dejavnosti pa sprva zmoreta le za diskurze v standardnem jeziku, kar pri govorjenju pomeni, da se jima sogovorci in sogovorke izdatno prilagajajo. Z višanjem jezikovne zmožnosti se stopnja potrebnega prilagajanja zmanjšuje, dokler govorka in govorec – kot končni cilj – zmoreta razumeti vse varietete ciljnega jezikovnega kontinuuma v njihovih naravnih diskurzih. Zdi pa se, da se tu skriva past: zakaj bi od tujih govorcev in govork pričakovali nekaj, česar ne pričakujemo od domačih? Noben domači govorec ali govorka ne uporablja standardnega jezika v vseh svojih jezikovnih praksah (o tem še nekoliko kasneje). V SEJO sicer najdemo tudi razpoko v predstavljenem pogledu (tuji govorec in govorka imata produktivno zmožnost predvsem v standardnem jeziku). V podpoglavju Narečja in naglas poglavja Sociolingvistična zmožnost (SEJO: 145) beremo: Nobena evropska jezikovna skupnost ni popolnoma homogena. Različne regije imajo svoje jezikovne in kulturne posebnosti. Te so ponavadi najizrazitejše pri osebah, ki živijo izključno »lokalno«, in v tem primeru odražajo njihov družbeni razred, poklic in stopnjo izobrazbe. Prepoznavanje takšnih narečnih lastnosti lahko bistveno pripomore k ustvarjanju določene slike o sogovorcu. V tem procesu imajo pomembno vlogo stereotipi, katerih vpliv je mogoče zmanjšati s krepitvijo medkulturnih spretnosti (gl. podpoglavje 5.1.2.2). Učenci bodo sčasoma prišli v stik z govorci različnega izvora, in preden sami privzamejo narečne oblike, se morajo zavedati njihovih družbenih konotacij in potrebe po njihovi dosledni rabi. Odstavek je zanimiv z več vidikov. Iz njega lahko razberemo domnevo, da narečne oblike tudi v SEJU vendarle lahko postanejo del produktivne jezikovne zmožnosti tujega govorca in govorke (»preden sami privzamejo narečne oblike«), a z dvema pogojema: da se govorec in govorka zavedata 1) njihovih družbenih konotacij in 2) da jih je treba rabiti dosledno. Začnimo z zadnjim: zakaj bi bilo treba narečne oblike uporabljati dosledno, kaj to sploh pomeni in kako bi lahko govorec in govorka to doslednost dosegla? Odgovor prikrito ponuja kar odstavek sam: ker z dosledno rabo narečnih oblik dosledno sporočaš družbeno konotacijo, kar pa te določa kot govorca ali govorko – lahko v dobrem, a še verjetneje v slabem. Vsaj v sodobnem slovenskem prostoru (predstavljam pa si, da tudi večinoma drugod) je taka miselna enačba zelo problematična – že zato, ker krepi stereotipno predstavo o domnevno jasnih razlikah med jezikovnimi varietetami in o njihovih jasnih, če že ne družbenih vlogah, pa vsaj družbenih konotacijah. Odstavek tudi precej jasno razkriva, da je SEJO namenjen predvsem učenju tujega, manj pa usvajanju drugega jezika – saj kot prvi korak pri usvajanju tujega jezika očitno predpostavlja učenje standardnega jezika 13 V slovenščini je pridevnik pogovorni (pogovorni jezik, pogovorni izraz ipd.) neke vrste terminološki pomenski hibrid, saj označuje bodisi táko ali drugačno stopnjo nestandardnosti bodisi tipičnost za govorjeni diskurz. 319