Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 jeziku pripisljivo zvočno podobo govora, prava, enakopravna govorec in govorka slovenščine?10 Vprašanje je retorično, a vendarle odgovorimo z mnenjem: sicer vse bolj, a v glavnem še ne. V vsakem primeru pa lahko predvidevamo, da bodo tako javne kot zasebne jezikovne prakse v slovenščini bolj – ali vsaj drugače – divergentne kot doslej. Slovenska jezikovna skupnost (in jezikovna podoba Slovenije) se namreč dinamično spreminja vsaj v dveh smereh: Slovenija je država priseljevanja (Ferbežar 2018) s starajočim se prebivalstvom; tudi zato se med delovno aktivnim prebivalstvom veča delež tujih državljanov in državljank.11 Po drugi strani pa vse večji del prebivalstva poleg slovenščine za delovne, izobraževalne in prostočasne namene dnevno uporablja angleščino in druge jezike. Pomemben dejavnik v hitrem in temeljitem spreminjanju jezikovne situacije (čeprav morda za zdaj še manj množično uzaveščen) so še jezikovne tehnologije. Tako pri njihovem razvoju kot pri uporabi je vpletena vrsta jezikovnih odločitev, prikritih tako širši strokovni kot splošni javnosti. Vse te odločitve in njihova implementacija v jezikovnih aplikacijah (črkovalnikih, prevajalnikih, povzemalnikih, umetni inteligenci ipd.) pa imajo vsaj za zdaj zelo nepredvidljive, a verjetne posledice za prihodnji razvoj slovenščine, jezikovnih praks in stališč govorcev in govork v slovenskem jezikovnem prostoru. Dokument, ki na kompleksen, večplasten in stopenjski način opredeljuje jezi- 12 kovno zmožnost v tujem jeziku, je Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO). Ta je tudi pomemben referenčni okvir za enega ključnih dokumentov na področju SDTJ, izobraževalni program za odrasle Slovenščina kot drugi in tuji jezik (2020). Vključitev oz. obravnava jezikovne variantnosti v obeh dokumentih bi si zaslužila podrobnejšo analizo, za katero žal nimamo dovolj prostora, zato samo nekaj splošnejših opazk. Ker temelji tak način opredeljevanja in lestvičenja jezikovne zmožnosti na ocenah, kaj (in kako) govorec in govorka z jezikom znata in zmoreta opraviti, je govorčevo in govorkino obvladovanje varietet največkrat opredeljeno posredno. A splošna slika se zdi taka: obvladovanje varietet je predvsem stvar receptivne, ne produktivne dejavnosti; zmožnost razumevanja domačih govorcev in govork, ki uporabljajo nestandardne jezikovne varietete, je predvidena šele na ravneh v višji polovici lestvice, in sicer raste postopno. Pri produktivnih dejavnostih pa – vsaj neposredno v relevantnih lestvicah – ni predvideno dejavno obvladovanje 10 Tudi ta percepcija je stopenjska, kar lahko recimo opazujemo v ocenjevalnih lestvicah programa Slovenščina kot drugi in tuji jezik; pri vrednotenju izpitnega izgovora na višji ravni dobita kandidat ali kandidatka 2 točki za »večinoma jasno in naravno izgovarjavo in intonacijo«, 1 točko za »občasno nekatere nepravilnosti pri izgovoru« in nobene točke za »opazen tuji naglas, precej nepravilnosti v izgovoru«. Na ravni odličnosti je podobno, 2 točki za »jasno in naravno izgovarjavo in intonacijo, tekoče in spontano izražanje«, z opombo: »Tolerirajo se izgovorne značilnosti iz prvega jezika (npr. pogrkovanje ipd.)«, 1 točko, če se: »izraža […] s precejšnjo lahkoto, nekatere pomanjkljivosti v izgovoru« in nobene za »opazen tuji naglas in nepravilnosti v izgovoru«. 11 Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bil 1. aprila 2022 med prebivalstvom Slovenije delež tujih državljanov in državljank 8,3 % (https://www.stat.si/statweb/Field/Index/17/104, dostop 6. 10. 2022). 12 https://www.coe.int/sl/web/lang-migrants/cefr-and-proifles; slovenska izdaja je iz leta 2011 (http://mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/SEJO_komplet_za_splet.pdf, dostop 6. 10. 2022) 318