Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 prepoznajo kot netipične za slovenščino. Učitelji in učiteljice slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) jih pri pouku didaktično prilagojeno odpravljajo, sogovorci in sogovorke v realnih sporazumevalnih situacijah pa sprejemajo z različno stopnjo tolerance, lahko pa tudi odpravljajo, seveda, kar pa je potencialni vir komunikacijskih (in medosebnih) konlfiktov. Ta zaznamovanost (Pirih Svetina 2003, 2005) ima torej 1) pri poučevanju status napake oz. nečesa, kar je treba pri nadaljnjem učenju odpraviti, popraviti, preprečiti, 2) v realnih sporazumevalnih situacijah različne učinke, od onemo gočanja ali oteževanja (spo)razumevanja do psiholoških sporazumevalnih ovir, lahko pa celo – vsaj začasnih – prednosti. Pri naklonjenih sogovorkah in sogovorcih lahko namreč izrazna šibkost tujega govorca ali govorke sproži toleranco, ki pravzaprav ni nič drugega kot pripravljenost na zahtevnejše, manj udobno, manj tekoče sporazumevanje. Neposredni cilj poučevanja SDTJ (ob dobronamernih, humanih izhodiščih)7 je omogočiti čim boljšo jezikovno in sporazumevalno zmožnost tujih govorcev in govork v slovenščini. Za tem neposrednim ciljem je še splošnejši, širši cilj – zagotoviti po eni strani možnost polnega družbenega vključevanja teh govorcev in govork (vsaj takega, ki ni omejeno z jezikovnimi vidiki, če je že z drugimi),8 po drugi strani pa omogočiti domačim govorkam in govorcem, da se jim v celotnem obsegu vsakdanjega sporazumevanja ni treba tako ali drugače dodatno jezikovno prilagajati.9 Z drugimi besedami, strateški cilj celotnega pogona SDTJ je omogočati in krepiti nadaljnji obstoj slovenske jezikovne skupnosti kot pretežno javno enojezične jezikovne skupnosti. Dobra, učinkovita jezikovna zmožnost torej omogoča govorcu in govorki, da se lahko pri vsaki svoji sporazumevalni dejavnosti učinkovito jezikovno prilagajata okoliščinam in se jima ni treba bolj ali manj zanašati na neko dodatno, posebno prilagajanje domačih sogovork in sogovorcev (ali bralcev in bralk pri pisnem sporazumevanju). Če izpeljemo do konca: res odlična jezikovna zmožnost tujih govorcev in govork slovenščine pomeni, da so raztujeni – da sogovorci in sogovorke sploh ne opazijo več, da so tujke in tujci. Metodika in didaktika, pa tudi sama relfeksija poučevanja tujih jezikov se sicer v zadnjih desetletjih izrazito odrekajo misli, da bi bil pravi končni cilj usvajanja tujega jezika doseči kompetenco rojenega, naravnega oz. maternega govorca in govorke. Toda tako prepričanje je po drugi strani del zakoreninjene jezikovne ideologije in v skupnosti še vedno močno deluje kot orientacijska točka. Sta lahko zelo spretna govorka in govorec SDTJ, ki zmoreta vsa potrebna jezikovna opravila, ki pa imata jasno in svojemu prvemu 7 Druga ključna dejavnost SDTJ je testiranje in certiifciranje jezikovnega znanja. Ta mdr. omogoča vzpostavitev formalnega okvira zahtev po jezikovnem znanju za tuje govorce in govorke v različnih družbenih kontekstih (pri zaposlovanju, šolanju, pridobivanju statusa ipd.). Ima pa lahko tudi obraten učinek: selekcioniranja, preprečevanja ali celo onemogočanja jezikovne in siceršnje integracije tujejezičnih govorcev v neko jezikovno skupnost (Ferbežar 2013). 8 To je seveda rahlo idealistična predstava: jezikovni vidiki družbene neenakosti so še kako močni tudi v enojezični skupnosti oz. znotraj skupine domačih govork in govorcev nekega jezika. 9 Prilagajanje je sicer eden od temeljnih mehanizmov jezikovne komunikacije (prim. Makarova 2004), vendar je znotrajjezikovno prilagajanje v okviru enega jezikovnega kontinuuma bistveno drugačno od medjezikovnega (prim. Bitenc 2016: 55). 317