Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1 / 360
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66
67
68
69
70
71
72
73
74
75
76
77
78
79
80
81
82
83
84
85
86
87
88
89
90
91
92
93
94
95
96
97
98
99
100
101
102
103
104
105
106
107
108
109
110
111
112
113
114
115
116
117
118
119
120
121
122
123
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160
161
162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
Simpozij OBDOBJA 41 političnega prizorišča, hkrati izraža občutek manjšinske utesnjenosti, ne nazadnje zavestno teži k demitizaciji in dojema jezik le kot sredstvo sporočanja. V poseganju po drugih jezikih je šla pesnica Sanja Širec še dlje. V zbirki Hiša razvajenih otrok (2018) je ob predominantni slovenščini napisala besedila v italijanščini in hrvaščini, dele pesmi ali posamezne verze v angleščini, nemščini, latinščini, francoščini, ob tem je upomenila svet tudi s posameznimi črkami, zapisi glasov in onomatopejskih izrazov. Prestopanje iz jezika v jezik ima semantično valenco, že sama izbira jezika izraža pomen, kot bi se posamezne resnice verodostojno izrekle le v določenem oz. izbranem jeziku. V svetu razvejenih nepopolnih resnic lahko upovedujemo drobce resnice le, če k stvarem pristopamo z raznolikimi poimenovanji, če smo sposobni večjezičnega in večkodnega razbiranja sveta. poliglot govori v nezapisanem jeziku: kozmos skozi nos s o s (Širec 2018: 23) Podobna stališča zavzema goriški pesnik David Bandelj, ki je sebe označil za »apolida papirnatega sveta« (Bandelj 2006: 53), v sebi je zaznal več identitet, ob slovenski je priznal še italijansko. Enoznačno doživljanje slovenstva je zamenjal z »dvojezičnim duhovnim sobivanjem«, kar pomeni, da poznavanje italijanske kulture in jezika vključuje tudi posvojitev simbolno-duhovno bitnost someščana (Bandelj 2008: 159). Za to razširjeno pojmovanje narodne identitete je potrebna odtujitev od dediščine prednikov, treba je opustiti enoznačno varno razlago in se odpreti spremembi, kajti »smer je naprej / ker je / vračanje / prepovedano« (Bandelj 2012: 75). Premik pomeni zajeti dialektično resnico, sprejeti za svoja oba jezika, ki prevladujeta na Goriškem, ju spojiti in v tej združitvi videti prenovitveno resnico prostora. Odhod je torej načrtovano dejanje, pomeni ifzični in duhovni odmik od rodne dediščine, metaforično je prikazan v pesmi Nad mejo (Bandelj 2012: 28–29). Z odhodom na vrh Kapele pesniški jaz pridobi nov pogled na Gorico. Vzpon nad rodno mesto mu omogoči, da razdrobi »enovito formulo«, odmisli boleče ostaline zgodovine, ki je kraj zaznamovala s tisočimi mrtvimi, in poskusi najti novo perspektivo, išče tako povezave, ovrednoti prehodne cone med kulturama, sproži pretočnost in zasenči mejo, ki je naenkrat ni. Beneški pesnik Miha Obit prehaja v verzih iz prevladujoče italijanščine v beneško govorico. V pesmih z jezikovno motiviko označi med Beneškimi Slovenci ustaljeno jezikovno shemo kot »neznosno breme«, vsiljeno usedlino dežele, redundantni vzorec, ki se prenaša iz roda v rod in s časom izgublja svojo pristnost, postaja namreč odvečna beseda, ki jo izgovarjajo štirje bradati starci. Slednji so svojo zvestobo jeziku plačali s premaganostjo, nepriljubljenostjo, majhnostjo in drugačnostjo. Vezanost na narodno-obrambni model jezika imenuje »jalovo seme« in se zavzema za odprto dvojezičnost in večjezičnost. Materni jezik ni več nosilec duhovnih simbolov naroda, 296