Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 da bi lahko / daleč proč / jokala od domotožja« (Kostnapfel 2016: 48). Uveljavljena družbena govorica se še huje znese nad jezikom, ga razreže, razdrobi, zamaže s krvjo in slino. Poškoduje njegovo esenco in ga spremeni v »golazen golazensko«, ki mrcvari po ustih in načne govor. Zato se pesniški jaz oglaša prekinjeno, ne zmore zaokroženih povedi, navaja priučenosti in izreka le na videz iskreno. Upravljanje z jezikom postane nevarno dejanje, izrekanje je nezanesljivo, obremenjeno z dvomom in strahom pred nepovedanim. Hkrati se v notranjosti lirskega jaza oglaša sled nekdanjega čutenja, ko je bil jezik varen brlog, kar ustvarja neznosna hrepenenja: kje so časi, ko sem bila na varnem, v brlogu med svojimi, vsi z rožnatimi jeziki polzečimi po srebrni slini spomina. (Kostnapfel 2016: 51) Izgubljeno doživetje poostri v pesniškem jazu občutek tesnobe, hrepenenje po pretekli drži vodi v skrajno resignacijo. Pesnica sprejme dihotomijo jezika in v njej živi z občutkom ogroženosti, kajti glasovi se sproti spreminjajo v puščice in povzročajo »trgajočo hitro bolečino« (Kostnapfel 2016: 50), ki razdvaja in ločuje. Doživetje jezika pristane tako na metaifzičnem niču, pretrgan je stik z zaledjem kolektivnega upomenjanja, prav tako je prizadeto tudi intimno doživljanje jezika. V notranjosti pesniškega jaza prevladujejo položaji nezaupanja v izrekanje, ko so besede razvezane prvinske osmislitve in se uporabljajo le kot orodje oblastniške sporazumevalne logike. Beneška pesnica Antonella Bukovaz je ravno v napetosti med izvorno slovenščino in prevzeto italijanščino našla navdih za svojo lirsko izpoved v italijanščini. Izpostavila je razklanost, ki izvira iz zatajitve materinščine in izjavila: »Obstaja nekakšen odpor, ki stalno zadeva italijanski jezik, italijansko kulturo in to trenje mi povzroča bolečine. Tudi iz tega črpam jezik za svojo poezijo, ki je v italijanščini, ampak jedro moje poetike je prav v tem; kako škripata ta dva jezika« (Pahor 2017: 11). Nihanje med izgubljenim in prevzetim jezikom postane boleči motiv njenih verzov, pesnica ne zastira občutka krivde, svoj premik v italijanščino imenuje izdajstvo: »ti ho attraversata per tradirti«2 (Bukovaz 2011: 41). Slovenščina je za pesnico izrinjena iz njenega pesniškega ustvarjanja, kolektivna jezikovna raven ne daje navdiha, na osebnem nivoju ne dosega želenega izjavljanja. Primanjkljaj je vezan na razmejitev od skupinskega govora in na notranje nezaupanje, pretrgan je dotok regenerativne sposobnosti jezika, ki ni v procesu vitalizacije, se ne giblje na polju še neimenovanega, ne išče nepričakovanih ubeseditev, lahko se le ponavlja, upomenja ozke prostore utečenega bivanja, oživi kot spomin ali se oglaša v sanjah. Materinščina je podrejena »fatica di non esserti ancora estinta«,3 postaja 2 »preko tebe sem šla in te izdala« (vsi prevodi v opombah V. P.) 3 »bremenu še ne izumrlega« 294