Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 predmetnosti (eno- ali istoreferenčni termini oz., drugače rečeno, termini z eno ali isto referenco na obeh straneh meje). S korpusnojezikoslovno raziskavo terminologije, vezane na epidemijo covida-19 (Grgič, Popič 2022), smo preverili, do kolikšne stopnje variantnosti prihaja v najsodobnejših zamejskih javnih besedilih, in sicer smo zgradili korpus iz dveh letnikoPrimorskega v dnevnika (2020 in 2021; okoli 20 milijonov besed). Korpusnojezikoslovna analiza je pokazala, da prihaja na področju terminologije in tudi v širši javni rabi do znatnega razhajanja med zamejskim in osrednjim jezikovnim standardom. Jezikovno (in speciifčno leksikalno) variantnost običajno pričakujemo pri manj formalnih sporazumevalnih kodih, pri referiranju na različno predmetnost/ pojavnost in seveda pri jezikovnih različicah (idiomih), ki jih sami govorci in govorke prepoznavajo kot lokalne/regionalne (Fought 2006: 37). Korpusna analiza pa je pokazala, da je leksikalna variantnost v besedilih, ki nastajajo na območju poselitve slovenske skupnosti v Italiji, znatna tudi takrat, ko gre za strokovno terminologijo (in bi torej pričakovali večjo enotnost), za ubesedovanje predmetnosti/pojavnosti, ki se na obeh straneh meje ne razlikuje, ter za besedila, ki jih govorci in govorke dojemajo kot standardna. 3 Zasnova in namen orodja Loris Namen orodja je dvojni, in sicer želimo 1) pripraviti orodje, ki bo hipno in uporabniku prijazno pomagalo pri pisanju v slovenščini, obenem pa želimo 2) tudi napraviti čim bolj enovit in povezujoč jezikovni portal, ki bi združeval večje število jezikovnih virov, seveda glede na njihovo tehnično in avtorskopravno razpoložljivost. To pomeni, da poskušamo na enem mestu zbrati čim več jezikovnih virov in tehnologij, ki so sicer razpršeni po različnih infrastrukturnih centrih. Glede na zasnovo so ciljni uporabniki torej predvsem govorci slovenščine na območju jezikovnega stika med slovenščino in italijanščino, vendar želimo, da je sistem odprt in univerzalen, tako da lahko služi vsem govorcem slovenščine. Na ta način se Loris vpenja v ogrodje portala Jezik na klik,4 ki je zbirališče prosto dostopnih jezikovnih virov, orodij in gradiva, ki nastaja v okviru CU in SLORI. 3.1 Zasnova Loris je zasnovan kot spletna platforma, ki se nenehno širi ter dodaja funkcionalnosti in vsebino. Uporabnik v glavno okence vpiše ali prilepi besedilo, s klikom na gumb pa Loris besedilo pregleda in uporabniku poda povratne informacije o njem. Slika 1 prikazuje delovno različico uporabniškega vmesnika orodja Loris in povratne informacije za vneseno besedo avtist.5 4 www.jeziknaklik.it 5 Avtist je na območju jezikovnega stika med slovenščino in italijanščino paronim, saj se zaradi vpliva italijanščine (autista) uporablja v pomenu ‛voznik’ oz. ‛šofer’. Pri tem je nujno opozoriti, da so vsa poimenovanja v menijih v aplikaciji na dan priprave prispevka začasna in služijo zgolj prikazu delovanja. 283