Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 proces vključiti vse jezikovne ravni (pravorečno, pravopisno, pregibno, skladenjsko, kolokacijsko, pomensko in pragmatično), kar je razvidno tudi iz naslednje deifnicije: Znati besedo namreč pomeni poleg razumevanja njenega pomena oz. njenih različnih pomenov, kar nedvomno sodi v koncept leksikalne ali slovarske zmožnosti, med drugim tudi obvladovanje njene vidne in slušne podobe. Slednji sta pomembni tako v procesu zaznavanja (percepcije) posamezne leksikalne enote, torej pri receptivnih dejavnostih branja in poslušanja, kot tudi v produkciji, torej pri govorjenju ter pisanju. (Pirih Svetina 2021: 158). Navedeno korespondira tudi s pogledom Nationa (2013: 49), ki navaja, da moramo pri učenju besedišča upoštevati vse vidike, ki so vključeni v poznavanje besede, torej obliko, pomen in uporabo besede. Pri usvajanju besedišča v drugem in tujem jeziku je zelo pomembna tudi uporaba strategij učenja besedišča (SUB), ki so odvisne od posameznikovega načina učenja in pomnjenja, učnega okolja ter jezikovnih virov, s katerimi je obkrožen. Zato v prispevku obravnavamo SUB, ki jih učeči se uporabljajo pri učenju besedišča slovenskega jezika. V primeru te raziskave je treba poudariti, da gre za študijo primera, ki ne posplošuje pridobljenih rezultatov, avtorjem raziskave pa omogoča vsaj delni vpogled v uporabo SUB. 1.1 Strategije učenja besedišča Na splošno lahko SUB razumemo kot vsako dejavnost, ki prispeva k lažjemu usvajanju besed, da jih učenci razumejo, si jih zapomnijo in jih znajo uporabiti (Cameron 2001: 92). Gu in Johnson (1996 v: Tanyer, Ozturk 2014: 38) sta oblikovala taksonomijo, ki vsebuje dve glavni dimenziji – metakognitivno regulacijo učenja in kognitivne učne strategije – ter šest podkategorij: strategije ugibanja, slovarske strategije, strategije beleženja, strategije ponavljanja, strategije kodiranja in aktiva- cijske strategije. Hatch in Brown (2000; prim. tudi Pavičić Takač 2008: 73−74) SUB ločujeta na osnovi petih korakov, pri čemer vsak korak vsebuje določeno število različnih strategij: 1) srečevanje z novimi besedami (v ospredju je izpostavljenost učenca virom in gradivom, iz katerih lahko črpa novo besedišče in jezikovno znanje), 2) ustvarjanje miselne podobe besede (vizualno, slušno ali avdiovizualno; denimo povezovanje nove besede z besedami iz maternega jezika ali iz drugih tujih jezikov), 3) spoznavanje pomena besede (učenec po pomenu besede vpraša maternega govorca, o pomenu sklepa iz konteksta ipd.), 4) ustvarjanje spominske povezave med besedno obliko in njenim pomenom, 5) uporaba besed (v stavkih, kolokacijah, različnih kontekstih in pogovorih). Schmitt (1997: 205−210) se je pri oblikovanju taksonomije SUB naslonil na taksonomijo splošnih strategij učenja Oxfordove (Pavičić Takač 2008: 68; Tabak, Ordulj 2015: 105) ter hkrati upošteval razlikovanje med odkrivanjem pomena novih besed in utrjevanjem teh besed (Tanyer, Ozturk 2014: 38). Na osnovi omenjenih kriterijev ločuje dve vrsti SUB: strategije, ki učencem pomagajo pri odkrivanju pomena nepoznanih besed, t. i. strategije odkrivanja, in strategije, ki se nanašajo na 252