Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 2) Nujni kratki samoglasniki so tisti, ki jih po navadi izgovorimo izključno kratko. Pojavljajo se v zlogu, ki mu sledita
in še drugi zlog, ki se začne z več kot enim soglasnikom: Cánkar, Ljubljánčan, slovénski itn. 3) Prilagodljivi samoglasniki so tisti, pri katerih je vseeno, ali jih izgovarjamo kratko (ena mora) ali dolgo (dve mori).13 Večina samoglasnikov je te vrste, vsi, ki niso v omenjeni prvi in drugi skupini, ne glede na to, ali se označujejo s kratkim ali dolgim 14 15 znamenjem v slovarju: enozložne besede, gledalíšče, Pléčnik itn. Kubozono (1998) opozarja, da je bila Trubeckojeva teorija napačno interpretirana v smislu, da vsi jeziki spadajo »izključno« v skupino jezikov, pri katerih je osnovna enota trajanja zlog (angl. syllable-counting language), ali med jezike, pri katerih je osnovna enota trajanja mora (angl. mora-counting language). Pravzaprav tudi Trubeckoj analizira slovenski jezik z gledišča more, in kot kaže to razmišljanje, drugojezično gledišče prispeva k raziskavam v slovenskem jezikoslovju in lahko celo razširi njegovo raziskovalno področje.16 Literatura JURGEC, Peter, 2011: Slovenščina ima 9 samoglasnikov. Slavistična revija LIX/3. 243–268. KUBOZONO, Haruo, 1998: On the Universality of Mora and Syllable. Journal of the Phonetic Society of Japan II/1. 5–15. https://www.jstage.jst.go.jp/article/onseikenkyu/2/1/2_KJ00007630823/_pdf/- char/en KUBOZONO, Haruo (ur.), 2015: Handbook of Japanese phonetics and phonology. Boston: De Gruyter Mouton. KUROSU, Naomi, 1996: 撥音、促音の捉え方とアクセント. Proceedings of the International Conference on Japanese Language Teaching IX. 48–57. https://www.nier.go.jp/saka/pdf/N09014048.pdf 1 LADEFOGED, Peter, 1982 ( 1975): A Course in Phonetics. San Diego, Calif: Harcourt Brace Jovanovich. MASUKO, Yukie, 2011: 日本語の母音の音色とフォルマントについての一研究. Area and Culture Studies LXXXII. 105–121. http://repository.tufs.ac.jp/bitstream/10108/65714/2/acs082006_ful.pdf MORI, Takato, 2015: 音響・調音音声学でのフォルマントによる多言語の母音比較分析. 1–11. https://nagoya.repo.nii.ac.jp/record/19007/ifles/2015_mori.pdf 13 To hipotezo posredno potrjuje npr. Tivadarjeva raziskava (2004), v kateri avtor strojno meri trajanje naglašenih zlogov pri minimalnih parih s kračino in dolžino, kot je par sìt in sít. Pokaže, da v trajanju zlogov ni značilne razlike. Ob tem avtor opomni celo na primer, »kjer so bili naglašeni samoglasniki izgovarjani ravno obratno, kot je kodiifcirano« (prav tam: 45). Opozoril bi tudi na dejstvo, da se takšna opozicija kračine in dolžine v heteronimih načeloma pojavlja v zaprtih zlogih, ki sodijo k skupini 3) prilagodljivi samoglasniki. 14 Tudi polglasnik tukaj ne bi bil izključen. 15 Doslej sem našel en tip besed, ki bi lahko bil možna izjema, npr. Ptuj. Medtem ko ima diftong v principu dve mori, se menda v tem primeru
sam v imenovalniku in tožilniku načeloma izgovarja jasno dolgo (dve mori). V primeru Ptuj je mogoče, da se
izgovarja kot kratek samoglasnik /i/, torej je dvozložna beseda. V tem primeru ta beseda sodi k skupini 1) nujni dolgi samoglasniki. To je lahko povezano tudi z dejstvom, da se ta beseda začne s soglasniškim sklopom ali da je bila beseda v preteklosti Ptūjь̀ /ptu:jí/ (Toporišič 2000: 758). To je vprašanje za naslednje raziskave. Enozložne besede so že po svoji naravi dovzetne za zvoke pred in za njimi, zato se ne zdijo primerno gradivo za analizo o trajanju samoglasnikov. Na trajanje besed vpliva še položaj v stavku in kontekst upovedovanja ter tudi besedna vrsta (glagol, samostalnik itn.). 16 Idejo za ta članek sem dobil ob jezikovnih pogovorih s Slovenci. Zahvaljujem se še posebej Roku Dovjaku, ki mi je posredoval osnovno védenje o slovenskem jezikoslovju, zgodovinskih razpravah in ustreznih predhodnih raziskavah. 249