Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 zlogu. Razlika pa je, da ima katta tri more, kata pa dve. Slika 12 prikazuje valovne oblike glasu, ki je bil izvirno katta, ampak z odrezano tišino za eno moro. Kurosu pravi, da to zveni kot kata. 4 Sklep Razmišljanje, predstavljeno v tem članku, je šele v začetni fazi in izvedena ni bila še nobena obsežna empirična raziskava. Lahko pa domnevamo, da so japonski govorci občutljivi na trajanje besed, ker ima japonščina tonemski naglas in tudi ker je jezik, v katerem je osnova enota trajanja mora. Če se vrnemo k besedi Ljubljana, transkripcijaリュブリャーナ kaže pet mor (リュ|ブ|リャ|ー|ナ/ljə|bə|lja|:|na).8 Če upoštevamo opredelitev pojma mora po tradicionalnem sistemu teže (Otake 2015: 493), potem lahko delimo slovensko besedo Ljubljana tako: ljub (CVC = 2 mori), lja (z dolgim samoglasnikom: CVV = 2 mori) in na (CV = 1 mora). Ima torej pet mor kakor japonska besedaリュブリャーナ. Poleg tega lahko tako tudi pojasnim, zakaj je tretji zlog očitno krajši kot prvi (Tabela 1). Ta ugotovitev potrjuje tudi mojo drugo hipotezo oz. subjektivno prepričanje: nekateri teoretično »dolgi« samoglasniki v določenem položaju dejansko ne zvenijo dolgo.9 Naj navedem še primer za poimenovanje Cánkar, katerega naglašeni zlog mi ne zveni tako dolgo, da bi ga prečrkoval ツァーンカル (pet mor), marveč raje ツァンカル (štiri more). Preliminarna hipoteza je, da »dolgi« samoglasnik ne zveni dolgo za dve mori, če mu sledita
in potem še drugi zlog, ki se začne z več kot enim soglasnikom. Tabela 2 in Slika 14 prikazujeta rezultat tonske analize besede Ljubljánčan, ki je tudi trizložna in ima naglas na prvem
kot Ljubljána. 8 Predstavitev z glasbenimi notami je na Sliki 13. Vsaka mora ima šestnajstinko in je brez znaka za jakostni naglas (ff) Slika 13: リュブリャーナ z glasbenimi notami. 9 Predhodne študije slovenskih raziskovalcev so že potrdile, da ni bistvene razlike med »naglašenim kratkim samoglasnikom« in »naglašenim dolgim samoglasnikom« (npr. Tivadar 2004, 2010; Jurgec 2011). 247