Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 Mora je fonološka enota z bogato zgodovino, ki se uporablja za opis leksikalne zgradbe, za katero sta značilni dve vrsti zlogov: kratki (ali lahki) in dolgi (ali težki). Njena posebna vloga je, da opisuje notranjo strukturo zlogov v smislu »teže« [...]. Tradicionalni sistem teže je dihotomno opredeljen: lahki zlog (zlog CV) je povezan z eno moraično enoto, težki zlog (zlog CVV ali CVC) pa z dvema moraičnima enotama. (Otake 2015: 493, prevedel J. M.) Beseda nippon/ニッポン (‛Japonska’) je znan primer neusklajenosti med zlogom in moro. Čeprav ima le dva zloga, vsebuje štiri more: ニ|ッ|ポ|ン/ni|p|po|n. Značilno v japonščini je, da lahko tudi enota »brez« samoglasnikov tvori moro. V besedi nippon temu primeru ustrezata druga in četrta mora. Četrta mora <ン> je nazalni glas.7 Druga mora <ッ> pa je »odmor«, »tišina«. Na tem mestu ni prostora za podrobno razpravo o mori in fonologiji (za podrobnosti gl. Kubozono 2015), primer pa dobro ilustrira občutljivost japonsko govorečih za trajanje pri izgovarjavi besed. Slika 11: Valovni obliki katta (zgoraj), kata (spodaj) (vir: Kurosu 1996: 53). Slika 12: Valovna oblika katta z odrezano tišino, ki zveni kot kata (vir: Kurosu 1996: 53). Kurosu (1996) z analiziranjem valovnih oblik potrjuje, da japonski govorci slišijo »tišino«, kot da je mora. Slika 11 prikazuje valovne oblike dveh besed katta/カッタ (–._ ‛zmagal(-a, e, i, o)’), kata/カタ (– _ ‛ramena’), kjer lahko vidimo, da ima katta daljšo tišino. Ta minimalni par je obakrat dvozložni in ima (tonemski) naglas na prvem 7 Pri transkripciji japonščine v latinico se uporablja
za črko <ン>, ki se redko izgovarja kakor /n/, pogosteje pa nazalno, tako da jezik ostane spodaj, kot
v besedi Anka. 246