Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 jezikovnih težav in popravkov (Granger 2008). Tovrstni korpusi predstavljajo empirično osnovo za raznovrstne raziskave s področja jezikovne didaktike, za pripravo učnih gradiv, vaj, testov, učnih množic za strojno procesiranje naravnega jezika itn. V mednarodnem prostoru nastajajo že od osemdesetih let prejšnjega stoletja in predvsem za bolj razširjene jezike kot druge jezike so dandanes na voljo številni viri, gradiva in raziskave. Za slovenščino velja omeniti tri sorazmerno mlade vire: korpus slovenščine kot tujega jezika KOST (Stritar Kučuk 2020), korpus pisanja slovenskih osnovnošolcev in dijakov Šolar (Kosem idr. 2016), na primerljiv način pa je osnovan tudi korpus lektorskih popravkov Lektor (Popič 2014). Z razvojem korpusnega jezikoslovja se razvija tudi metodologija priprave korpusov usvajanja jezika, ki je dolga desetletja veljala za zapleteno in skorajda mučno počasno. Rešitev za mnoge metodološke težave je ponudilo orodje Svala (Wirén 2019; Volodina idr. 2019), ki ga je izdelala ekipa raziskovalnega centra Språkbanken za pripravo korpusa švedščine kot drugega ali tujega jezika. Pri projektu Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (RSDO)2 smo orodje prilagodili za slovenščino, ga nadgradili, da omogoča delo s korpusoma KOST in Šolar, nato pa evalvirali s pomočjo dejanske korpusne gradnje. V prispevku opisujemo metodološke izzive in olajšave, ki jih prinaša novo orodje. To bo ob koncu projekta skupnosti odprto na voljo za uporabo. 2 Glavni izzivi gradnje korpusov usvajanja jezika Priprava korpusov z označenimi jezikovnimi popravki je zapletena in počasna, saj poleg običajnih korakov priprave korpusnih besedil, kot so pravno urejeno pridobivanje besedil, strojno označevanje in formatiranje, zahteva tudi dodatne korake: od transkribiranja (pogosto ročno napisanih) besedil, anonimizacije do ročnega označevanja in vsebinskega kategoriziranja jezikovnih popravkov. Do nedavno so raziskovalci in raziskovalke, ki so gradili tovrstne korpuse, za naštete naloge iskali in prilagajali orodja, specializirana za kak drug namen, ter se spopadali z zapleteno metodologijo. Ta je pogosto vodila v napake pri ročnem delu in zahtevala redno tehnično podporo. Prvi izziv je prenos besedil v digitalno obliko, ustrezno za nadaljnjo obravnavo. Če se v korpus vključujejo besedila, ki so jih avtorji in avtorice že izhodiščno napisali v digitalni obliki (npr. s katerim od urejevalnikov besedil), je ta korak sorazmerno preprost. Nasprotno pa velja za besedila, napisana na roko, npr. besedila, nastala pri pouku v šoli, na jezikovnih tečajih, lektoratih ipd. Pri transkribiranju ročno napisanih besedil je potrebna velika natančnost, da se v digitalno obliko prepišejo tudi jezikovne težave, pri čemer je prisotna tudi določena mera subjektivne interpretacije, npr. ali gre pri določenem zapisu za napako črkovanja ali ne. Ker so korpusi usvajanja jezika dragoceni za različne namene, težimo k njihovi odprti dostopnosti, slednja pa je pogojena z anonimnostjo avtorjev in avtoric besedil. Ta je zagotovljena na ravni metapodatkov, kjer avtorstva ne navajamo, pogosto pa se 2 Projektna spletna stran: https://www.slovenscina.eu/ (dostop do vseh spletnih strani, navedenih v prispevku: 19. 5. 2022). 24