Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 na voljo približno 20 minut, da obravnavane vsebine predstavi v slovenščini. Pri tem ne gre zgolj za prevajanje vsebin, ampak za dodatno dejavnost, tj. za poglobitev in nadgradnjo obravnavanja iste teme, da lahko učenci sproti spontano usvajajo besedišče v slovenskem jeziku. Nabor predmetov, ki se poučujejo tudi v slovenščini (ali nemščini in furlanščini), sledi načelu rotacije in se na dva meseca zamenja; prva dva meseca se tako npr. v slovenščini poučujejo glasba, zemljepis in likovna umetnost, naslednja dva pa matematika/geometrija, zgodovina in naravoslovje. Uporablja se načelo ena oseba – en jezik in pristop CLIL, s katerim se razvijajo skupinske in individualne dejavnosti, predvidene v državnem kurikulu in vertikalnem kurikulu šole. Pouk slovenščine vodijo zunanji sodelavci, ki sodelujejo z razrednimi učitelji in strokovnimi službami, odgovornimi za projekt. V fazi stabilizacije število predvidenih tedenskih ur slovenščine (dve) ostane nespremenjeno, poviša pa se število ur pouka nejezikovnih predmetov, ki potekajo tudi v slovenščini (oz. drugih dveh dolinskih jezikih). Sicer pa pristop, ki je bil razvit v projektni fazi, ostaja nespremenjen. Nemščina in slovenščina sta si glede na predvideno število ur predmetnega pouka (dve uri na teden) in število ur poučevanja nejezikovnih predmetov v tem jeziku (tri ure na teden) enakovredni, za furlanščino pa sta predvideni ena ura jezikovnega pouka in ena ura telovadbe v furlanskem jeziku. 3.3 Srednje šole prve in druge stopnje Za fazo stabilizacije je predviden vertikalni model, v katerem se učenje dolinskih jezikov nadaljuje na srednjih šolah prve (zadnji trije razredi devetletke) in druge stopnje (srednje poklicne in tehnične šole ter gimnazije). Za srednje šole prve stopnje je predvidena ena ura slovenskega jezika na teden, za nejezikovne predmete pa tedensko po dve šolski uri z 20 minutami pouka v slovenskem jeziku (pri vsaki učni uri 20 minut pouka v slovenščini). Pri srednji šoli druge stopnje sta na območju na voljo dva zavoda: Tehnični zavod za turizem ter znanstveni in športni licej. Za licejsko smer sta tedensko predvideni okvirno ena do dve uri pouka slovenskega jezika, za Tehnični zavod za turizem pa tri ure. Tedensko je tudi za štiri nejezikovne predmete predvidena po ena ura pouka teh predmetov v slovenskem jeziku. 4 Odprta vprašanja in izzivi uvajanja večjezičnega pouka V zdajšnji implementaciji večjezičnega modela je slovenščina prisotna z okrnjenim številom ur, in sicer le v vrtcih in prvih petih razredih osnovnih šol. Na srednjih šolah prve in druge stopnje slovenščine trenutno ni. Pogoji za izvajanje večjezičnega modela v Kanalski dolini so ob dolgoletni odsotnosti slovenskega jezika iz dolinskega javnega življenja zelo kompleksni, saj sta znanje in raba slovenskega jezika med dolinskim prebivalstvom zelo skromna. Podobno je tudi s priložnostmi za rabo. Pri vključevanju slovenščine v šolski program so težave z iskanjem ustrezno usposobljenih zunanjih sodelavcev oz. učiteljev za poučevanje. V Kanalski dolini jih težko najdejo, delovno mesto in pogoji pa niso vabljivi za potencialne kandidate iz drugih krajev. Gre zgolj za letne pogodbe in začasna delovna mesta. V fazi stabilizacije naj bi se sicer kadrovske težave postopoma uredile. 235