Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 slovenskima društvoma; v letih 2003–2012 s Slovenskim kulturnim središčem Planika, v letih 2012–2017 z društvom Don Mario Černet. Vsako leto znova se je pojavljalo vprašanje ifnanciranja in posledično opozorila o sporadičnosti pouka slovenskega jezika. Starši so iz leta v leto izražali željo po učenju slovenskega jezika, pri Slovenskem kulturnem središču Planika pa so na različne pristojne službe in organe naslavljali pobude o potrebi po sistemski uvedbi slovenskega jezika v redni izobraževalni proces. 3) Vse glasnejša so bila tudi prizadevanja, namenjena ozaveščanju o pomenu večjezičnega šolanja, in iskanje sistemskih rešitev za uvedbo večjezičnega pouka v Kanalski dolini. Leta 2016 je bila podpisana resolucija, v kateri so pristojne lokalne uprave s podporo društev dolinskih jezikovnih skupnosti pozvale odgovorne službe na državni ravni, naj čim prej sprejmejo zahtevo po večjezičnem izobraževanju v Kanalski dolini in drugje na Videmskem. Za pripravo modela večjezičnega pouka je bila na pobudo občin Naborjet - Ovčja vas in Trbiž leta 2017 imenovana mednarodna znanstvena komisija, ki je imela nalogo, da pripravi model večjezičnega kurikula za šole vseh stopenj v okviru Večstopenjskega šolskega zavoda v Trbižu, ki bo vključeval vse tri dolinske jezike: slovenščino, nemščino in furlanščino. V šolskem letu 2017/18 je bil prvič poskusno izveden projekt večjezičnega italijansko-slovensko-nemško- furlanskega izobraževanja, in sicer v zadnjem letniku vrtca in prvih dveh razredih osnovne šole v Ukvah. S šolskim letom 2019/20 se je projekt razširil na dolinske vrtce in šole v Trbižu. Izvedbo je podprla tudi dežela Furlanija - Julijska krajina, ki je zagotovila ifnančna sredstva. Leta 2019 je bila na italijansko ministrstvo za izobra- ževanje oddana vloga za uvedbo eksperimentalnega večjezičnega pouka (postopek je v teku), kar bi pomenilo stabilizacijo modela, ki bi tako lahko postopoma prešel iz projektnega v redno delovanje. 3 Model večjezičnega izobraževanja Predlagani model večjezičnega izobraževanja je predviden od vrtca do vključno srednješolskega izobraževanja. Izvaja se na večstopenjskem šolskem zavodu Ingrid Bachman, ki pokriva ozemlje petih občin Kanalske doline; dve sta vključeni v seznam občin iz zaščitnega zakona za slovenski jezik 38/2001 (Naborjet - Ovčja vas in Trbiž), druge tri pa ne (Kluže, Dogna in Tablja).3 Posebnost ustanove je, da vključuje celotno vertikalo, od vrtca do vključno srednje šole druge stopnje (od 3. do 19. leta starosti učencev). Učenci so enakovredno deležni pouka slovenskega in nemškega, delno pa tudi furlanskega jezika. Učenje dolinskih jezikov sledi teritorialnemu načelu in porazdelitvi: pouk slovenščine npr. ni predviden za vrtce in šole na Tablji in v Klužah, saj ti dve občini nista vključeni v seznam območij s tradicionalno prisotnostjo sloven- skega jezika iz zaščitnega zakona za slovenski jezik 38/2001; tam sta poleg italijan- ščine in angleščine predvideni le furlanščina in nemščina. 3 Zaradi prostorske omejitve uporabljamo le zemljepisna imena v slovenskem jeziku. Za italijanska, nemška in furlanska poimenovanja gl. Merku 1999. 233