Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 vprašanje: Kdaj, v katerih okoliščinah v slovenskem jeziku naravno rabimo protivni veznik pa? Le tako lahko pridemo do usmeritve, kdaj naj študentje slovenščine kot TJ uporabijo veznik pa (in kdaj ne). Študentje slovenščine kot TJ se od protivnih veznikov najprej naučijo rabe veznika ampak, ki je tudi najbolj »varen« s stališča ustrezne rabe. Besedo pa (veznik, členek, medmet) pa začnejo sčasoma prav tako uporabljati, saj jo zelo pogosto srečujejo v zapisanih besedilih in govorjenem jeziku, vendar iz tega ne morejo razbrati ustreznih pravil njene rabe. Problematika rabe veznika pa in izražanja protivnosti, ki jo obravnavamo v prispevku, se nakazuje tako v izbiri besednoredne umestitve kot v ustreznosti pomenske rabe veznika pa. Navajamo nekaj primerov neustrezne rabe7 protivnih veznikov pri študentih (na lektoratih slovenščine na Češkem): 1) Dobro ampak je, da jih lahko vrnem v ifzično trgovino, zato se mi ni treba ukvarjati s pošiljanjem nazaj. 2) Danes sem ampak opazila, da ima manj pomnilnika, kot sem naročila. 3) Jaz ampak ne morem priti. 4) Všeč mi je blago, pa mi ni všeč kroj. 5) Nima pedagoške izobrazbe, pa je študirala slovenščino, tako da bo mogoče vseeno lahko učila v šoli. 6) Enako kot vsak ima svoje pravice, tako vsak pa ima svoje mnenje. Še pogosteje kot napake študentov pri rabi veznika pa je opaziti, da se študentje temu vezniku izogibajo in raje izberejo bolj vsestranski veznik ampak. To potrjuje tudi Korpus slovenščine kot tujega jezika (KOST), v katerem ima pri iskanju veznikov po lemah od protivnih veznikov največ pojavitev ampak (3953), sledijo mu vezniki pa (2932), vendar (704), a (602) in toda (95). Pri vezniku pa je treba upoštevati, da gre tako za vezalni kot protivni pa, kar pomeni, da je protivni pa dejansko še redkejši. Hiter pregled naključnega vzorca pa pokaže, da je v znatni meri ta protivni veznik rabljen neustrezno. Rabo postponiranega pa je vsekakor mogoče natančneje opisati in jo je mogoče tudi začeti poučevati sorazmerno zgodaj v procesu usvajanja TJ. To pa ne velja za okoliščine rabe medstavčnega veznika pa. Vendarle pa lahko okoliščine njegove rabe zadovoljivo opišemo do te mere, da bodo študentje na poti usvajanja slovenskega jezika lažje (in zanesljiveje) ustrezneje in pogosteje rabili tudi veznik pa ter se ga zaradi bojazni pred neustrezno rabo ne bodo več izogibali v tolikšni meri. Naš didaktični cilj je, da bi študentje sistematično in postopoma spoznali vsaj nekatere okoliščine rabe protivnega veznika pa ter ga začeli rabiti v večji meri in ustrezneje. Menimo, da je najustreznejši pristop tak, ki bi študentu čim večkrat pokazal okoliščine, v katerih je veznik pa ustrezen oz. celo najustreznejši. Kot manj ustrezne vidimo vaje, ki bi od študenta zahtevale, da iz nabora protivnih veznikov 7 V primerih 1–3 je napaka nastala z interferenco. V češčini se v knjižnem jeziku veznik ale ‛ampak’ rabi v medstavčni poziciji, pogovorno pa tudi v postponirani poziciji. Sopomenski veznik však se rabi samo postponirano, vendar pa neposredne kontrastivne povezave z rabo veznika pa ne moremo narediti (prim. Slovník 2005: gesla a, ale, však). 224