Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 (zapostavljeni oz. postponirani), ter s tem izraža dva tipa protivnosti: nasprotje in razliko. 2 Veznik pa v protivnem priredju Toporišič (2000: 651–652) ugotavlja, da so nekatere vrste priredij pomensko neenotne. Táko je protivno priredje, ki ga deli na štiri skupine oz. tipe glede na to, kaj stavčna zveza izraža: 1) razlika ali kontrast (Ti boš mlinar, jaz pa ti bom nosila hrano. (JT)),1 2) nasprotje (Vem, pa ne povem. (JT)), 3) zamenjava (Ančka se ne smeje, temveč joka. (JT)) in 4) izvzemanje (Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. (JT)). Veznik pa se rabi samo v prvih dveh tipih,2 in sicer v tipu 1 samo veznik pa, v tipu 2 pa poleg pa še vezniki a, vendar, toda in ampak. V priredjih tipa 1 ima pa drugo pozicijo v stavku, je zapostavljen (postponirana pozicija). V priredjih tipa 2 pa ima veznik pa, tako kot preostali vezniki, prvo pozicijo (medstavčna pozicija).3 Predmet pričujočega prispevka so samo protivne stavčne zveze z veznikom pa, torej prva dva tipa.4 Precej natančno je veznik pa deifnirala Breda Pogorelec (2021). Opisuje ga kot vsestranski veznik, obenem pa pravi, da je ravno zaradi svoje vsestranskosti pa bolj nevtralen veznik od drugih protivnih veznikov in da so možnosti njegove rabe širše (Pogorelec 2021: 219). Zaradi več pomenskih funkcij, ki jih (veznik) pa ima, sam protivnosti ne izraža tako nedvoumno kot drugi protivni vezniki. Zato je nemalokrat protivnost (torej opozicija, nasprotje) med deli izražena z drugimi sredstvi, in sicer: 1) s pomenom glagolov v obeh stavkih (še posebej v zvezi dveh trdilnih stavkov), 2) z zanikanjem v enem od stavkov in 3) z drugimi besedami (Pogorelec 2021: 221, 229). Kot kaže korpus Gigaifda 2.0, so te druge besede zelo pogosto prislovi (ali besede in besedne zveze v prislovni vlogi), ki izražajo nasprotje s prej povedanim (kljub temu, vseeno, nazadnje …), ali členki (le, samo, že, šele), ki izražajo razliko od pričakovanega ali omejitev. Podobno vlogo ima tudi beseda vendar, ki se zelo pogosto 5 pojavlja skupaj z veznikom pa (vendar pa, pa vendar). Toporišič (2000: 651) ugotavlja, da je v protivnih priredjih nasprotja »rado zanikanje« – pregled korpusnih primerov pokaže, da je to še posebej pogosto ob 1 Vsi ponazoritveni primeri v tem poglavju so iz korpusa Gigaifda 2.0. Ostali primeri so posebej označeni, in sicer iz Slovenske slovnice Jožeta Toporišiča s kratico JT, iz knjige Veznik v slovenščini Brede Pogorelec pa s kratico BP. 2 V tipu 3, ki izraža zamenjavo, je pa mogoče rabiti v povezavi s pač (pač pa): Nisem utrujena, pač pa/ temveč žalostna., kjer ima pač bistveno vlogo. Tudi v tipu 4, ki izraža izvzemanje, bi verjetno v nekaterih primerih lahko uporabili pa: Vsi lahko grejo, samo jaz ne morem. – Vsi lahko grejo, jaz pa ne morem., vendar pri tem spremenimo pomen in ne izražamo več izvzemanja, temveč razliko. 3 Vezniški poziciji navadno nista zamenljivi, včasih pa je to mogoče, in sicer le takrat, kadar lahko s postponiranim pa postavimo na prvo mesto dejansko poudarjeno besedo (Pogorelec 2021: 222). 4 Besedne zveze niso predmet pričujočega prispevka, a vseeno velja omeniti, da se protivne besedne zveze v korpusu Gigaifda 2.0 pojavljajo samo s postponiranim protivnim veznikom pa (Španka Eugenia Silvia, nekdanji Armanijev model, danes pa študentka prava; danes ruske, nekoč pa sovjetske letalonosilke). Drugi protivni vezniki se v besednih zvezah v korpusu pojavijo bolj izjemoma. 5 Ruska slovnica (Русская грамматика 1980) v § 3126 take dopolnilne izraze imenuje »konkretizatorji«. Ti nastopajo skupaj z vezniki in »na razne načine konkretizirajo, omejujejo ali spreminjajo pomen tega veznika«. Npr. v povedi Zjutraj je deževalo, pa sva vseeno sedela zunaj. se brez besede vseeno zelo slabo (če sploh) izrazi nasprotje (verjetno le v govorni realizaciji z ustrezno intonacijo). 222