Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 Od nepregibnih besednih vrst posveča Hečko največjo pozornost prislovom (deli jih z vidika besedotvorja in pomena ter navaja pravila njihovega stopnjevanja) in še posebej predlogom. Slednji predstavljajo za slovaške študente slovenščine trd oreh, saj se mnogi pojavljajo v enaki obliki v obeh jezikih, pri čemer se njihova raba v veliki meri razlikuje. V pomoč je lahko razlaga pomena predlogov in naglaševanje predložnih besednih zvez, vendar manjkajo podatki o sklonih, s katerimi se posamezni predlogi vežejo, kar bi bistveno povečalo uporabnost besedila. V učbeniku Základy slovinskej gramatiky je očitno avtorjevo prizadevanje, da slovenščino umesti v širši slovanski kontekst in prikaže podobnosti ter razlike med jezikom, ki se ga učijo študenti, in njihovo materinščino. Skripta so kljub nekaterim danes že zastarelim podatkom, delno arhaičnemu jeziku in več formalnim napakam uporabna predvsem zaradi sistematično uveljavljanega slovensko-slovaškega kontra stivnega pristopa6 in tudi z vidika terminologije, saj so, čeprav so napisana v slovaščini, v vseh poglavjih navedeni tudi slovenski izrazi za posamezne besedne vrste, slovnične kategorije ipd. Mnogi razdelki so še danes skoraj v celoti aktualni in uporabni, zaključki koristni, idealno pa bi bilo posamezne relevantne dele dopolniti z vajami. Gradivo ponuja tudi možnost pogleda na izbrane jezikovne pojave z diahronega vidika, saj študenti na določeni stopnji lahko preučujejo, do kakšnih sprememb v jeziku je v nekaj desetletjih prišlo. Očitno je, da je Hečko moral med pisanjem učbenika preučiti, predelati in primerjati ogromne količine slovenskega in slovaškega gradiva, obenem pa tudi, da se je naslanjal na v tistem času aktualne slovnice – škoda pa je, da vire, iz katerih je črpal, navaja le izjemoma, pa še to samo v obliki z navedbo priimka: Bajec, Kolarič, Rupel, Jerančič, Toporišič itn. O obeh gradivih lahko rečemo, da sta po več kot štiridesetih letih od nastanka še vedno edini svoje vrste, edinstveni pa nista samo zaradi tega. Poudariti moramo avtorjevo globoko zavezanost slovenščini in razgledanost, hkrati pa tudi njegovo predanost pedagoškemu poklicu. Hečko se je posvečal ne le slovenski kulturi in književnosti, ki jo je dobro poznal in jo je prevajal, temveč se je prav tako lotil priprave pedagoških pripomočkov, ki so bili za tisti čas napisani s precejšnjim trudom in brez ideološkega naboja. Čeprav je bil del gradiva objavljen šele po Hečkovi smrti, lahko sklepamo, da je posamezne izseke vrsto let uporabljal pri poučevanju slovenščine. Pedagoško udejstvovanje pa mu je omogočilo, da je iz virov, ki jih je imel na voljo, znal sestaviti smiselno gradivo za poučevanje študentov, ki je v precejšnji meri aktualno še danes. Zavedamo se, da si oba učbenika zaslužita globljo analizo, kontekstualizacijo, skripta Základy slovinskej gramatiky tudi primerjavo s priročniki, s katerimi si je avtor pri njihovem pisanju pomagal, predvsem s Slovensko slovnico A. Bajca, R. Kolariča, M. Rupla in J. Šolarja iz leta 1956 in Slovenskim knjižnim jezikom 1–4 J. Toporišiča, in tu vidimo prostor za nadaljnje raziskave. 6 Ta je prisoten tudi v drugih podobnih učbenikih, npr. v Vaňko 2004 in Tibenská 2018, le da sta omenjena učbenika namenjena slovenskim študentom, torej predstavljata posamezne pojave z nasprotnega vidika. 200