Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 Prvo poglavje, naslovljeno Hláskoslovie, se začne s podatki o slovenski pisavi, abecedi in glasovih. Pretežni del tega razdelka učbenika je namenjen področjem, ki so za slovaške študente tradicionalno najbolj problematični, namreč naglasu in z njim povezanim izgovorom samoglasnikov, od soglasnikov pa se v posebnih podpoglavjih ukvarja z izgovorom l, v in skupin lj, nj. Drugo poglavje ima naslov Tvaroslovie in se začne z navedbo posameznih besednih vrst, pri čemer členke šteje med prislove, kot samostojno besedno vrsto navaja števnike (torej ne v okviru pridevniške besede, kot je to npr. pri Toporišiču), povedkovnika pa sploh ne omenja, kar je v skladu s takratnim načeli. V nadaljevanju se avtor ukvarja z vsako besedno vrsto posebej, po njih so naslovljena posamezna podpoglavja, pri čemer je zaradi razumljivih razlogov pretežni del besedila namenjen pregibnim besednim vrstam. Samostalniki so obravnavani v kar obsežnem delu učbenika, posebna pozornost je posvečena sklanjatvam in njihovim posebnostim. Avtor določa štiri sklanjatve, v prvo spadajo ženski in moški samostalniki, ki se končajo s samoglasnikom a, v drugo sklanjatev ženski samostalniki, ki se končajo s soglasnikom, tretja sklanjatev združuje moške samostalnike, ki se končajo s soglasnikom, v četrti skupini pa so zajete besede srednjega spola. Kar se tiče paradigem, Hečko sledi tedanjim slovnicam. Posebno pozornost namenja spremembam položaja naglasa pri sklanjanju in prav tako besedotvorju samostalnikov. Pridevniška sklanjatev je enostavnejša, po avtorjevem mnenju zadostuje en vzorec, in sicer mlad. Posebni razdelki so v tem podpoglavju namenjeni naglasu pri pridevnikih in njegovim premikom, stopnjevanju, besedotvorju, obenem pa tudi razlagi kategorije (ne)določnosti pri pridevnikih, ki je za slovaške študente težavna, saj je slovaščina ne pozna. Posebno podpoglavje je posvečeno števnikom, med katerimi Hečko ločuje glavne, vrstilne, ločilne in množilne. Ker izhaja delno iz slovaške tradicije, je sem uvrstil tudi količinske prislove ali prislove mere (npr. malo, mnogo, več), ki v slovaščini veljajo za t. i. nedoločne števnike. Zaimki so v slovnici obdelani zelo podrobno, predvsem v segmentih, ki so za slovaške študente zahtevni in kjer se slovenščina in slovaščina razlikujeta, se pravi navezne oblike osebnih zaimkov, oziralni zaimki s soglasnikom r, kot so kdor, kar, kakršen itn., ki so za slovenščino značilni, slovaščina pa jih v takšni obliki ne pozna. Izjemno težki za Slovake so poljubnostni zaimki, ki jim Hečko zato namenja kar precej prostora. Na podlagi izkušenj s poučevanjem slovaških študentov bi lahko dodali, da spadajo med težavne prvine s tega področja, ki v slovnici niso posebej obdelane, npr. še mnogostni zaimki marsikdo, marsikaj, marsikakšen ipd. ali razlika v rabi celostnega zaimka ves in pridevnika cel. Na več kot 20 straneh učbenika so v nadaljevanju obravnavani glagoli, najprej neosebne glagolske oblike (s kontrastivnega vidika je za slovaške študente posebej zanimiv namenilnik), potem pa določne oblike, pri čemer sta v ospredju kategoriji časa (tu je kot eden uporabljanih časov naveden tudi predpreteklik) in naklona. Zadnji razdelek je namenjen besedotvorju glagola, s pomenskega vidika in v povezavi s kategorijo vida so na tem mestu analizirane posamezne predpone, ki se v njem uporabljajo. 199