Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 kar nedvomno priča, da se je prav tako zavedal potrebe po razvijanju znanja študentov v tej smeri. Gradivo je zaradi navedenih dejstev uporabno tako pri pouku slovenske književnosti kot tudi pri kulturološko usmerjenih predmetih (Slovenske realije, Uvod v slovensko kulturo in književnost) in jezikovnih vajah. Na svojih urah je berilo, kot je razvidno iz arhivskega gradiva, uporabljal tudi Melichar Václav,3 ki je bil na FF UK lektor za slovenščino v letih 1974–1987. Skripta so verjetno narejena »po meri« takratnih potreb pouka slovenske književnosti, kulture in jezika, kot jih je dojemal avtor, vendar v zelo sodobnem in nadčasovnem duhu, kar je za petdeset let star učbenik presenetljivo in zaradi česar je pri pouku uporaben še danes. Skripta Základy slovinskej gramatiky so izšla leta 1978, torej že po Hečkovi smrti. Kot v predgovoru piše tedanji predstojnik Oddelka za slavistiko FF UK prof. Šimon Ondruš,4 je imel levji delež pri njenem izidu dr. Konštantín Palkovič5 in brez njegovega prispevka skripta zelo verjetno sploh ne bi izšla (Dobríková 1999: 167). Njemu torej verjetno lahko pripišemo tudi redke sklice na Toporišičevo Slovensko slovnico, ki je izšla šele leta 1976. Na 124 straneh, na katerih je besedilo v slovaščini razdeljeno na uvod in dve poglavji, se avtor v manjši meri ukvarja z glasoslovjem, pretežno pa se posveča oblikoslovju slovenskega jezika. Drugemu sestavnemu delu slovnice v tradicionalnem pomenu, torej skladnji, v učbeniku prostor ni odmerjen. Že v Uvodu skripta prinašajo celo vrsto pomembnih podatkov o Sloveniji in slovenskem jeziku, ki so hkrati povzetek podobnosti in razlik med slovenščino in slovaščino. Pozornost posveča govorcem slovenskega jezika znotraj in zunaj meja države, narečjem, povezavam s praslovanščino, razvrstitvi besednega zaklada na besede staroslovanskega porekla in druge glede na vir prevzemanja. Slovaškim študentom približa slovenski jezik s prikazom podobnosti s slovaškimi narečji, opozarja na večje razlike med obema jezikoma na področju glasoslovja, navaja podobnosti in razločke z vidika zgodovinskega razvoja, samoglasniških in soglasniških premen. Prav tako primerja slovenski in slovaški pravopis in oblikoslovje, pri čemer šteje za največje razlike nedoločne oblike pridevnikov, obstoj dvojine, tvorjenje tretje osebe preteklika s pomožnim glagolom biti in pogojnika brez njega. Slovenščino se je po njegovem mnenju vredno učiti, ker »predstavlja globok in zelo zanimiv vir jezikoslovnega znanja za študij slavistike « (Hečko 1972: 9) ter tudi zato, ker gre za jezik F. Prešerna, F. Miklošiča in I. Cankarja z razvitim leposlovjem, strokovno in znanstveno literaturo. 3 Melichar Václav (1916–2013) je bil srednješolski profesor in prevajalec, iz slovenščine je prevedel in revijalno objavil npr. dela J. Virka, A. Blatnika, B. Gradišnika, N. Kokelj, P. Glavan in mnogih drugih, knjižnih prevodov je bilo manj, med njimi so npr. Jamnica (1949) Prežihovega Voranca, Paholci (1963) I. Cankarja in Les a bralo (1972) A. Hienga (gl. npr. Kmecová 2017). 4 Šimon Ondruš (1924–2011) je bil slovaški jezikoslovec, slavist, slovakist, indoevropeist in etimolog, v letih 1963–1965 dekan FF UK. 5 Konštantín Palkovič (1919–2008) je bil slovaški jezikoslovec, v letih 1961–1985 je deloval na FF UK. Znanstveno se je ukvarjal predvsem z dialektologijo in zgodovinskim jezikoslovjem, obenem pa tudi s sodobnim knjižnim jezikom in jezikovno kulturo. 198