Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 Najprej naj omenimo slovnico Základy slovinskej gramatiky in Slovensko berilo – Texty pre poslucháčov slovinčiny Víťazoslava Hečka, ki jima bomo namenili posebno pozornost v nadaljevanju prispevka. Leta 1995 je izšel učbenik Slovenščina za Slovake tedanje lektorice Jasne Honzak Jahič, ki ga je uporabljalo več generacij študentov in po njem pedagogi posežejo še danes. Avtorica več skript in priročnikov, ki se redno uporabljajo – med njimi Slovensko-slovinská konverzačná príručka (v soavtorstvu z Miloslavom Vojtechom, 2008), Slovinský jazyk v praxi 1 (2015) in Kapitoly zo slovensko-slovinskej konverzácie (2015) – ter tudi urednica študentskih prevodov in prevodnih zbirk slovenske književnosti Myšlienôčky Ferija Lainščka (2006), Istrijské rozprávky in Malé rozprávky ter Angelo. Nepovedz lune, že som sama Franja Frančiča (obe 2008), Pustovník a vlk Klemena Piska (2009), Antológia súčasnej slovinskej literatúry (2010), Nahliadnutia do súčasnej slovinskej prózy (2013) in Čítame súčasnú slovinskú literatúru (2014) je sedanja lektorica Saša Vojtech Poklač. Víťazoslav Hečko1 je v letih 1966–1972 deloval kot lektor slovenščine in je bil dejaven tudi kot urednik, pesnik in predvsem prevajalec.2 Slovenščine se je naučil kot samouk, njegov pomen za bratislavsko slovenistiko pa je neprecenljiv. Bil je dober prijatelj in sodelavec slovenskega slovakista Viktorja Smoleja, ki je njegovo lektorsko delovanje zelo podpiral, sodelovala pa sta tudi pri pripravi dveh delov do sedaj edinega dvojezičnega slovensko-slovaškega slovarja (Slovensko-slovinský slovník je izšel leta 1976, Slovinsko-slovenský slovník pa leta 1983). Zelo obetavno fazo v razvoju poučevanja slovenščine na FF UK je prekinila Hečkova predčasna in nepričakovana smrt leta 1972. Izmed dveh Hečkovih univerzitetnih skript je prvo nastalo Slovensko berilo s podnaslovom Texty pre poslucháčov slovinčiny, ki je izšlo leta 1972. V času pred izidom učbenika je Hečko kot lektor slovenščine na FF UK poleg izvajanja lektorskih vaj predaval tudi slovensko književnost (večinoma študentom slovaščine, ki so slovenščino študirali kot obvezni izbirni predmet), ki mu je bila kot prevajalcu blizu, zato se je verjetno še bolj zavedal potrebe po tovrstnem gradivu. Učbenik ima vsaj delno značaj literarne antologije. Na 73 straneh najdemo 41 kratkih besedil, od katerih je 28 avtorskih, pri preostalih pa avtor in vir nista navedena (O brižinskih spomenikih, Ljubljansko polje in ljubljansko barje, O ljudskih igrah Frana Saleškega Finžgarja, V Ljubljani (razgovor dedka z vnukinjo), Fraze o delu, O Sloveniji, Soča, En hribček bom kupil) ali pa so besedila označena kot ljudske pesmi (Moj fantič je na T’rolsko vandral, Micka Kovačeva, Beri, beri, Pojdem na Štajersko) in pravljica (Zadovoljnost je polovica srečnega življenja). 1 Rodil se je leta 1919 v slovaški vasi Suchá nad Parnou, študiral je iflozoifjo in francoščino na FF UK v Bratislavi. 2 Poleg romanskih književnosti se je začel v šestdesetih letih 20. stoletja ukvarjati tudi z južnoslovanskimi, predvsem slovensko. Mnogi prevodi so izšli revijalno, med najpomembnejše knjižne prevode gotovo spada izbor pesmi F. Prešerna, ki je izšel leta 1961 pod naslovom Struny lásky, obenem pa npr. drame B. Krefta O poručíkovi a Mariutke (1962), Celjskí gróif (1965), Kreatúry (1966) in D. Smoleta Antigona (1964) (gl. npr. Jankovič 2005; Vojtech Poklač 2014). 196