Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 da bo izpostavljena ena značilnost njenega videza (npr. oči, postava). Stereotipno oblikovanje podobe je vidno v podobnostih pri izpolnjevanju takih vrzeli. Po branju uporabimo vaje za natančno razumevanje besedila (npr. Kaj je strmo, polomljeno, sivo, slabo, razjedeno, črno? Kaj je zaljubljeno, belo, cvetoče, dišeče?). V pogovoru, ki sledi branju, učence opozorimo, da v slovenski kulturi obstaja t. i. »cankarjanska mati«, katere podobo poskušamo rekonstruirati na podlagi informacij iz besedila. Dobljene informacije primerjamo s stereotipni podobami matere v drugih kulturah. Hkrati opozorimo tudi na to, da je literatura mesto, na katerem prihaja do razgaljanja stereotipov. Dobro gradivo ponujajo odlomki iz Cankarjeve Gospe Judit in Hiše Marije Pomočnice.11 5.4 V zaključnem delu se vrnemo k ustvarjalnemu pristopu, le da tokrat ne temelji na spontanem odzivu, temveč na že opravljeni analizi odlomka iz literarnega dela. Učence lahko prosimo, da dopišejo konec, spremenijo značaj ali videz glavne junakinje (prim. Lujanović 2016: 85), ji dodajo neko speciifčno črto (naglas, priljubljeno besedo ali gesto), uvedejo nov literarni lik, pripravijo strip (npr. s pomočjo spletne strani https://makebeliefscomix.com/Comix/), narišejo podstrešje, razširijo dialog ipd. 6 Zaključek Članek je posvečen izzivom in možnostim, ki bi jih za poučevanje slovenščine kot tujega jezika lahko ponudilo kognitivno jezikoslovje, predvsem teorija jezikovne podobe sveta. Njena uporabnost se zdi nesporna predvsem na višjih stopnjah učenja tujega jezika in je neprecenljiva za vse prevajalce, saj je dejstvo, da se raba tujega jezika »približa znanju naravnega govorca (ali dvojezičnosti) šele takrat, ko govorec zmore rekonstruirati pomene na podlagi konteksta, hkrati pa jih zna s pomočjo konteksta tudi spreminjati. Seveda gre za kontekst v širšem smislu: ne samo najbližji, besedni kontekst v povedi, ampak tudi širši, ki obsega sklicevanje na druga besedila, poglabljanje v kulturo in nanašanje na kulturna dejstva« (Tambor, Ahctelik 2017: 24). Posebna pozornost je v prispevku posvečena stereotipu kot jezikovnemu in hkrati družbenemu fenomenu, ki povezuje pripadnike neke skupnosti (in jih tako žal tudi ločuje od drugih), ureja (in tako žal tudi poenostavlja) ter vrednoti (žal »pred razumom«) svet, v katerem živimo, zato so stereotipi nosilci pomembni kulturnih informacij, ki jih učenci spoznavajo skupaj z jezikom. 11 Seveda lahko uporabimo tudi druga literarna besedila, predvsem tista, ki so nastala kot vrsta pisateljskega upora proti opisanemu liku (npr. Kralj ropotajočih duhov Miha Mazzinija). Dobre rezultate daje tudi razširitev teme, npr. stereotip družine, kot se pojavi v črtici Vsi moji božiči, v kateri Maruša Krese razgalja v zavesti skupnosti globoko zasidrano podobo »prave matere« in srečne družine ob praznični mizi. Pogumnejši učitelji pa se lahko odločijo tudi za delo Simone Semenič 5fantkov.si ali Dragice Potočnjak Za naše mlade dame. 162