Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 stereotipov, ki, kot je razvidno iz zapisanega, niso izključno negativen fenomen, saj ustvarjajo svet, v katerem »imajo ljudje in stvari svoj znani prostor in počnejo to, kar od njih pričakujemo. Tu se počutimo doma. Sem spadamo« (Lippmann 1999: 86). S predlaganimi prijemi in metodami želiva torej opozoriti na dejstvo, da je stereotip jezikovni in družbeni fenomen, s katerim človek »udomačuje« svet, ga kroji po svoji meri.8 Gradivo ni koncipirano kot zaključena učna enota, temveč kot nabor različnih tipov nalog, med katerimi lahko učitelj poljubno izbira. Naloge lahko uporabimo pri spoznavanju jezikovnega sestava (npr. vsebin s področja besedoslovja, besedotvorja), obravnavanju zvrstno različnih besedil in pri konverzaciji. V skladu z medkulturnim pristopom so naloge oblikovane tako, da učence vodeno seznanijo s podobo sveta, ki jo ponuja novi jezik, hkrati pa spodbujajo relfeksijo o lastnem jezikovnem in kulturnem sistemu. Namenjene so učencem v višjih nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah, predvsem tistim, ki jih zanima prevajalstvo. Po metodologiji, ki jo uporablja Bartmiński, najprej s pomočjo vaj za besedišče opozoriva na stereotipe, ki se skrivajo v samem jeziku. Gradivo, ki je razdeljeno na tri dele, in sicer vaje za motivacijo, delo z besedilom, naloge za ustvarjalno pisanje, je uporabno tudi kot izhodišče za oblikovanje učnih enot. 5.1 Motivacijski del je namenjen sproščanju ustvarjalne energije. Pri pripravi gradiv uporabimo naloge, ki učencem omogočijo, da na spontan način izrazijo svoja pre- pričanja in čustva. Na stereotipe, ki so skriti v jeziku, lahko opozorimo tako, da učence sprašujemo po asociacijah (Na kaj pomislite, ko slišite besedo mama? Kateri prostor povezujete z njo, katera čustva, katero dejavnost?) ali jim predlagamo jezikovne igre (Ali v vašem jeziku obstaja beseda za zaščitniško/seksi/zlobno mamo? Če ne, jo poskusite ustvariti.). Informacijo o tem, kaj je za mater tipično, lahko dobimo tudi s t. i. »ampak testom«. Stereotipne lastnosti, povezane s samostalnikom mama, v tem primeru izpostavimo tako, da učenci poiščejo izjeme tega pravila. Francka je mama, ampak ne zna kuhati, pravzaprav pomeni: Prava mama zna kuhati (prim. Bartmiński 2009: 272). Primerne so tudi vaje za dopolnjevanje povedi, npr.: Prava mama nikoli …; Prava mama vedno …; Če bi bila mama, kot je treba … 5.2 Motivacijskemu delu sledi analiza gradiv iz korpusov ali slovarjev, ki jo nato nadgradimo z literarnimi, poljudnoznanstvenimi, publicističnimi in drugimi besedili. Formalni stereotipi so najbolj vidni na besedni ravni, zato se najbolj obnesejo leksikalne vaje. Tudi pri delu z besedilom izpostavimo tipične lastnosti obravnavanih leksikalnih enot in spodbujamo premislek o njih, tokrat na semantični in leksikalni 8 Podobno tudi Bartmiński v pogovoru z Żurkom: »Neznanstveni, poljudni in družbeno ustaljeni pogled na svet je po svoji naravi antropocentričen in etnocentričen, oprt na načelu ‘Merilo je človek’ (homo mensura). Stereotip na neki način ustvarja podobo sveta, ki ustreza človekovim potrebam« (Żurek 1998: 12). 160