Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 4.1 Jezikovni stereotipi Prva jezikoslovna razprava o stereotipu je nastala leta 1973, njena avtorica Uta M. Quasthoff je predlagala deifnicijo, ki je zelo blizu sociološki: Stereotip je verbalni izraz mnenja o neki družbeni skupini ali posamezniku kot članu te skupine. Ima obliko logične sodbe, ki na nepreverjen način, za katerega je značilno nagnjenje k emocionalnemu vrednotenju, pripisuje nekemu razredu oseb določene lastnosti ali način obnašanja oziroma mu teh lastnosti in načina obnašanja ne priznava (Quasthoff 1998: 13). Vodilni poljski etnolingvist in raziskovalec jezikovne podobe sveta Jerzy Bart- miński v svoji deifniciji tega pojma posebej poudarja spoznavne vsebine, ki so, na kar se pogosto pozablja, kljub vsemu prisotne. Stereotip imenuje kar »poljudna teorija predmeta«, katere namen je oblikovanje kulturne slike resničnosti in mentalno »osvajanje« raznolikosti sveta. V ospredje tako postavlja »simbolno-kulturno funkcijo« stereotipa (Bartmiński 1998: 65). Tako kot Quasthoff predpostavlja tudi, da je stereotip vedno povezan z jezikom (čeprav ni vedno izražen z jezikovnimi sredstvi), zato ne uvaja ločevanja med t. i. jezikovnim (formalnim) in semantičnim (mentalnim) stereotipom. Tako je razumljen pojem tudi v drugem delu tega prispevka, v katerem sva na osnovi jezikoslovne analize stereotipa matere7 zbrali nekaj idej za obravnavanje tega problema pri pouku slovenščine kot tujega jezika. V primeru leksema mati je večina pomenov prisotna tudi v drugih jezikih, pomenljive so torej redke razlike med jeziki. V naslednjem koraku želiva preveriti, ali se te stereotipne vsebine ponovijo tudi v relevantnih literarnih besedilih. Predpostavljava namreč, da je literatura tisto polje, na katerem se porajajo in (predvsem v epigonskih in didaktičnih besedilih) krepijo mentalni stereotipi, hkrati pa je prav literatura ključna pri prepoznavanju družbene moči stereotipov, saj jih »razgalja kot sredstvo nadzora in manipulacije in bralca vabi v izvirno presojo« (Novak Popov 2007: 62). Pri pouku tujega jezika lahko nekatere sociokulturne vsebine (vključno s stereotipi) spoznavamo spontano in tako rekoč nezavedno, druge načrtovano in premišljeno. Učbeniki za poučevanje tujih jezikov so nosilci stereotipov, ki se kažejo tako v sporazu mevalnih vzorcih in (avtentičnih) besedilih kot tudi v sestavinah nebesednega sporočanja, npr. na fotograifjah ali ilustracijah (prim. Markovič idr. 2010: 38). Učna gradiva za začetne stopnje praviloma izpostavljajo povezovalne vidike izbrane kulture, postopoma pa vključujejo tudi teme, ki izražajo njeno raznolikost in izjemnost, kar se kaže tudi v poskusih preseganja stereotipov. Taka vprašanja izpostavljava v drugem delu prispevka. 5 Obravnava stereotipa matere pri pouku slovenščine kot tujega jezika Zadnji del prispevka vsebuje nekaj idej za uporabo predstavljene teorije pri pouku slovenščine kot tujega jezika. Pri tem ne gre (samo) za preprosto premagovanje škodljivih stereotipov, ampak bolj za vzbujanje premisleka o naravi in funkcijah 7 Pri tem sva se opirali na jezikoslovno analizo, ki jo je za poljščino opravil Bartmiński (1998: 62–83). 159