Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 kompetence za razumevanje teh kulturnih semov univerzalne, prevodi med jeziki mogoči, učenje teh kompetenc pa smiselno. Poznavanje jezikovne slike sveta vodi v poznavanje kulture, navad in predstav ljudi, za katere je to materni jezik. Ne gre za potencialno nevarno herderjansko prepričanje, da je duh naroda skrit v jeziku, čeprav je genealoško povezano z njim, ampak za vzpostavljanje dialoga med kulturami, iskanje skupnih točk in razhajanj, ki prinaša tudi informacije o vpetosti dane kulture v širše kulturne vzorce in tako omogoča poglobljeno poznavanje tujega jezika. Taka perspektiva izpostavi primerjalne študije, katerih namen ni samo opis jezikovnega sveta posameznih jezikov, temveč tudi iskanje univerzalnih struktur, zaradi katerih so mogoči prevodi med zelo oddaljenimi jeziki. V prispevku bova posvetili pozornost samo zadnji kategoriji iz prej omenjene deifnicije Grzegorczykowe, namreč stereotipom. 4 Stereotipi Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je stereotip »ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec« (SSKJ). Opozarja torej na njegovo shematičnost, ponovljivost, ki jo potrjuje tudi raba termina v tiskarstvu: ulita plošča, narejena po matrici, odlitek, ulivek. Predmet znanstvenega zanimanja je stereotip postal leta 1922, ko je izšlo delo Javno mnenje Walterja Lippmanna. Za tega ameriškega novinarja, državnika in politika je stereotip »slika o svetu, ki smo ji prilagodili svoje navade, okus, zmožnosti, udobje in upe« (Lippmann 1999: 86). Take slike so že pri Lippmannu neracionalne projekcije apriornih prepričanj neke skupnosti, pri katerih se spoznavna funkcija izgublja na račun ekspresivnih. Res je sicer, da imajo stereotipi neko oporo v resničnosti (spoznavna funkcija), vendar stopnje in načina njene deformacije ne moremo določiti. Učimo se jih skupaj z jezikom v procesu vzgoje. Osnovna funkcija stereotipov je ekonomizacija sporazumevalnega procesa, ne njegovo izkrivljanje. Stereotip je namreč eno od orodij,5 s katerim pripadniki dolo- čene kulture kategorizirajo in hkrati tudi interpretirajo svet.6 To pomeni, da stereotipi opisujejo resničnost na poenostavljen način, shematično in hkrati ustvarjajo mito- logi zirane ali ideologizirane podobe le-te, zato pogosto motijo komunikacijo med različnimi družbenimi skupinami. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da je prav kategorizacija tisti mentalni mehanizem, ki človeku pomaga spoznavno objeti resničnost, kategoriziran svet je namreč obvladljiv, vzbuja občutek varnosti (psihološka funkcija stereotipa), in pregleden, zato človek v njem lažje prepozna in potrdi svoj položaj v družbi ter najde stik z drugimi pripadniki skupnosti (socialna funkcija stereotipa). 5 Drugo je prototip, torej izpostavljanje tipičnega v nekem pojavu, »vzorec za vse ostale stvari iste vrste« (SSKJ) in zanemarjanje nebistvenega. 6 Nezmožnost kategorizacije, ki je značilna za nekatere psihične bolnike, in oblikovanje zmožnosti kategorizacije pri otrocih opisuje Cassirer (2003: 72–74). 158