Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 in konceptualizacija sveta, zato jeziki ustvarjajo samostojne in kulturno pomenljive svetove. Tak pristop k poučevanju tujega jezika lahko prinese dobre rezultate, čeprav je res, da ti niso merljivi in primerljivi, njihova interpretacija pa je subjektivna. Njegov cilj je pri učencih okrepiti zmožnost prepoznavanja, interpretacije in uporabe konotativnih pomenov enot ter s tem zmožnost delne rekonstrukcije »tuje« jezikovne podobe sveta. 3 Jezikovna podoba sveta V tem poglavju navedene znanstvene raziskave, posvečene podobi sveta, ki jo ustvarjajo posamezni jeziki, nadaljujejo tradicijo nemških relativističnih teorij jezika.3 Od konca sedemdesetih let 20. stoletja so postale izjemno popularne tudi med poljskimi jezikoslovci (npr. Anusiewicz, Dąbrowska, Fleischer, Będkowska, Tambor, Achtelik, Grzegorczykowa), rezultate njihovih raziskav pa s pridom uporabljajo tudi učitelji poljščine kot tujega jezika. Tej problematiki sta se posvetili tudi Tambor in Achtelik (2017), ki pišeta: Pri rabi novega jezika je treba torej stremeti k večjemu ali manjšemu preoblikovanju lastne podobe sveta. Pri poučevanju tujega jezika bi tako morali biti pozorni ne le na besedišče in pravila povezovanja njegovih elementov v večje enote, temveč tudi na spoznavanje in sprejemanje podobe sveta, ki jo ponuja nov jezik, ter gledišče, ki ga je treba sprejeti, da bi se lahko popolnoma sporazumeli z naravnimi nosilci/uporabniki določenega jezika (Tambor, Achtelik 2017: 25). V slovenskem prostoru se termin pojavlja redkeje in po navadi v povezavi s poljskim jezikoslovjem (Będkowska-Kopczyk, Jamnik 2003). Kognitivistične jezikoslovce zanima način konceptualizacije (ne zrcaljenja in ne ustvarjanja) zunajjezikovnega sveta v jeziku. O njem sklepajo iz jezikoslovnih dejstev, do katerih pridejo z jezikoslovno analizo. Gre torej za koncept, ki je utemeljen na zgoraj opisani partikularni, neuniverzalistični interpretaciji narave jezika. Jezikovna podoba sveta je način razumevanja sveta (njegove percepcije in konceptuali- zacije), kot ga lahko razberemo iz jezikovnih dejstev, to pomeni iz vzorcev pregibanja, besedotvornih paradigem, frazemov, sinonimnih odnosov, ki pričajo o speciifčni kategorizaciji sveta, in končno iz konotacij in stereotipov, ki se povezujejo z imeno- vanimi objekti (Grzegorczykowa 2010: 189). Podoba, ki se oblikuje v procesu konceptualizacije, je odtisnjena v jeziku, zato je konservativna,4 povezana z razmeroma stabilnimi konotacijami, ki so del jezikovne kompetence neke jezikovne skupnosti, čeprav seveda ni nujno, da celotne. Jezikovno podobo sveta vsak član skupnosti prevzema nezavedno, v procesu socializacije, zato je del jezikovne kompetence maternega govorca. Načelo velja za vse jezike, zato so 3 Za začetnika velja Wilhelm von Humbold. Renata Grzegorczykowa (2010: 188) opozarja še, da pojem jezikovna podoba sveta zajema večino vsebin, ki jih ameriški kognitivisti povezujejo z v jeziku ujeto konceptualizacijo sveta, ruski pa z v jeziku ujeto naivno podobo sveta. 4 »Ena od zelo zakoreninjenih predstav v zvezi z jezikom je ta, da sta družba in jezik neposredno povezana in da se spremembe v družbi sproti zrcalijo v jeziku. Večini jezikoslovcev je že zdavnaj jasno, da se jezik v svoji substanci praviloma spreminja zelo počasi« (Stabej 2007: 14). 157