Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 navadah njenih prebivalcev. Tako npr. učbenik Slovenska beseda v živo 1b (Markovič idr. 2015: 38, 49, 83) navaja statistične podatke in ankete, s pomočjo katerih si učenci lažje oblikujejo podobo Slovencev, primer je tudi besedilo Povprečen Slovenec v tem učbeniku (prav tam: 100). Redkeje so stereotipom posvečene posebne enote, npr. enota Stereotipi v učbeniku Jezikovod (Ferbežar, Domadenik 2005: 21–31). Izhajajoč iz izkušenj, pa se na splošno kaže, da se avtorji učnih gradiv zavestnemu ukvarjanju s stereotipi izogibajo, ker jih večinoma razumejo kot vrsto bolezni jezika, napako v mišljenju, a večinoma priznavajo, da vsebuje tudi pomembno (čeprav ne vedno laskavo) informacijo o neki kulturi. »Učenje tujega jezika je namreč veliko več kot spoznavanje besedja in slovničnih struktur, zajema tudi sistem vrednot, ki obvezuje v določeni kulturi« (Tambor, Achtelik 2015: 100). Študenti, katerih materni jezik je eden od slovanskih jezikov, razmeroma hitro dosežejo raven jezikovnega znanja, na kateri ne zadostuje denotativni pomen besed in besednih zvez. Na višjih ravneh postane učenje leksike in skladnje vrsta pogajanja med dvema kulturama, iskanje presečnih množic med pomenskimi polji v maternem in tujem jeziku. V prispevku želiva preveriti, ali lahko z uvajanjem novih didaktičnih metod, oprtih na teoriji jezikovne podobe sveta, katere del so jezikovni stereotipi, učencem posredujemo vsebine, ki se v učnem procesu sicer pogosto pojavljajo, vendar niso vedno metodološko obdelane. 2 Teoretično izhodišče »Razpoznavno znamenje [stereotipa] je, da nastopa pred razumom; je način percepcije, ki podatkom, še preden dosežejo razum, vsili določene čustvene značilnosti« (Lippmann 1999: 88). Ker stereotip nastopa »pred razumom«, je treba teoretično osnovo za tako zastavljeno nalogo iskati v tistih iflozofskih smereh, ki so naklonjene jezikovnemu relativizmu. Odgovor na vprašanje, kako jezik določa človekovo percepcijo sveta in vpliva na njegov način mišljenja, moramo namreč iskati na daljici, ki jo na enem koncu omejuje bolj ali manj radikalna oblika jezikovnega relativizma, torej prepričanja, da na govorčev pogled na svet in njegove kognitivne procese (odločilno) vpliva struktura jezika,1 na drugi strani pa do neke mere intuitivno prepričanje, po katerem jezik samo zrcali realni svet.2 Izhodišče za najino razmišljanje je kognitivistično: v vsakem naravnem jeziku se zrcali zanj speciifčna kategorizacija 1 Edward Sapir je npr. opazoval jezike, ki se močno ločujejo med seboj, zato je opazil zakonitosti, ki so med sorodnimi jeziki bolj izmuzljive. Njegova primerjalna analiza je pokazala, da se »razvrstitev kulturnih vzorcev v posameznih civilizacijah na neki način zrcali v jeziku, ki to civilizacijo odraža. Varljivo je prepričanje, da lahko ključne lastnosti neke kulture ujamemo in razumemo samo z opazovanjem, ne da bi pri tem uporabili jezikovni simbolizem, ki te lastnosti jezikovno opremi tako, da postanejo razumljive za celotno skupnost. Resnica je namreč taka, da je realni svet v veliki meri nezavedno zgrajen na jezikovnih navadah neke skupnosti. Poljubna dva jezika si nista nikoli dovolj podobna, da bi ju lahko obravnavali kot predstavnika ene družbene resničnosti. Svetovi, v katerih živijo različne družbe, so ločeni, to ni en svet, opremljen z različnimi etiketami« (Sapir 2003: 81). 2 Tudi če bi bilo tako, pravi Ernst Cassirer, podoba, ki jo ustvari vsako od teh zrcal, ni odvisna samo od narave predmeta, ki ga zrcali, ampak tudi od naše lastne narave. Nikoli to ni navadna kopija (Cassirer 2003: 68). 156