Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 3 Didaktična praksa 3.1 Izhodiščne smernice Butzkamm (2002: 14–16) poudarja pomen prvega jezika pri učenju tujih jezikov. Zlasti odrasli radi posegajo po primerjavah s prvim jezikom, saj so jim te v dragoceno kognitivno podporo pri učnem procesu. Z vidika didaktike je bistveno spoznanje, da ima predhodno znanje pomembno vlogo pri obdelavi novih informacij, saj jih »instinktivno primerjamo z znanimi vzorci […] in njihovimi značilnostmi.« (Roche 2005: 52) Možgani si torej pri učenju prizadevajo najti stične točke med starimi in novimi vsebinami. Sorodni jeziki imajo podobne vzorce. Čim večje so razlike, tem težje je povezovanje z znanjem v dolgoročnem spominu. Pri učečih se z neslovanskim prvim jezikom velja zato poučevanju glagolskega vida posvetiti posebno skrb. Neznani jezikovni pojav zahteva svoj čas za postopne faze učenja od predstavitve problema preko predelovanja ter ponavljanja in utrjevanja snovi s pomočjo vaj tja do utrjenega in rutinskega znanja za praktično rabo (Aebli 1983: 24). 3.2 Kontrastivno-induktivni pristop V prispevku prikazujemo kontrastivni pristop kot implicitno in eksplicitno strategijo zavedanja pri pouku tujih jezikov (Brdar-Szabó 2001: 201–203). Povezujemo ga z opazovanjem in induktivnim sklepanjem na podlagi izbranih jezikovnih vzorcev. Opisani metodološki način je bil uspešno preizkušen v praksi univerzitetnega usposabljanja učiteljev in učiteljic, tj. pri učenju z visoko kognitivno komponento. Študentje in študentke so sproti poročali tako o učinkovitosti razlag in vaj kot tudi o všečnosti izbranih besedil. Njihove pripombe so sooblikovale osnutek vadnice za pouk slovenščine kot tujega jezika. Glagolskemu vidu se posvečamo s pomočjo prevoda Pike Nogavičke (Lindgren 1969a). Zabavna vsebina in jezikovna realizacija vsakdanjih situacij, ki niso povsem običajne, se zdita privlačni in primerni kot motivacija za obdelovanje zahtevne tematike. Nenazadnje k uspešnemu učenju pripomorejo čustveni dejavniki in pozitiven odnos do učne snovi. Poleg tega nudijo možnost kreativnih vaj, ki jih ne uvrščamo med »dolgočasne vidike učenja jezika« (Klippel 2013: 38). Literarna vsebina pripomore k celostnemu učenju jezika. V ospredju je semantični značaj glagolskega vida. Zaradi neposredne primerljivosti med nemščino in slovenščino smo izbrali prvi in starejši slovenski prevod Pike Nogavičke, čeprav ta ni nastal po švedskem izvirniku, temveč po nemškem prevodu (Lindgren 1969b) – pravzaprav je bil prav to razlog za našo odločitev. To je omogočilo lažje prepoznavanje vsebinskih in strukturnih vzporednic ter razlik med jezikoma. Tu in tam se sklicujemo tudi na novi prevod iz švedščine (Lindgren 2016).4 Med drugim se je izkazalo, da je vzrok za začetno nerazumevanje glagolskega vida tudi nemška terminologija. Izraza »vollendete Verben« ali »perfektive Verben« (Svane 1958) za dovršne glagole zaradi leksikalne analogije pogosto vodita k napačnim sklepom, denimo v povezavi z omenjenim primerom: »Direktor piše poročilo. […] 4 Nekaj odlomkov je nekoliko skrajšanih ali minimalno prirejenih. 145