Eng
lish
Kontakt
Išči
Meni
Tečaji za odrasle
Izpiti
Knjige
Za otroke
Na tujih univerzah
Seminar SJLK
Simpozij obdobja
Izobraževanja za učitelje
Obdobja 41_za listanje:
Print
Print Page
Pojdi na
1
2-3
4-5
6-7
8-9
10-11
12-13
14-15
16-17
18-19
20-21
22-23
24-25
26-27
28-29
30-31
32-33
34-35
36-37
38-39
40-41
42-43
44-45
46-47
48-49
50-51
52-53
54-55
56-57
58-59
60-61
62-63
64-65
66-67
68-69
70-71
72-73
74-75
76-77
78-79
80-81
82-83
84-85
86-87
88-89
90-91
92-93
94-95
96-97
98-99
100-101
102-103
104-105
106-107
108-109
110-111
112-113
114-115
116-117
118-119
120-121
122-123
124-125
126-127
128-129
130-131
132-133
134-135
136-137
138-139
140-141
142-143
144-145
146-147
148-149
150-151
152-153
154-155
156-157
158-159
160-161
162-163
164-165
166-167
168-169
170-171
172-173
174-175
176-177
178-179
180-181
182-183
184-185
186-187
188-189
190-191
192-193
194-195
196-197
198-199
200-201
202-203
204-205
206-207
208-209
210-211
212-213
214-215
216-217
218-219
220-221
222-223
224-225
226-227
228-229
230-231
232-233
234-235
236-237
238-239
240-241
242-243
244-245
246-247
248-249
250-251
252-253
254-255
256-257
258-259
260-261
262-263
264-265
266-267
268-269
270-271
272-273
274-275
276-277
278-279
280-281
282-283
284-285
286-287
288-289
290-291
292-293
294-295
296-297
298-299
300-301
302-303
304-305
306-307
308-309
310-311
312-313
314-315
316-317
318-319
320-321
322-323
324-325
326-327
328-329
330-331
332-333
334-335
336-337
338-339
340-341
342-343
344-345
346-347
348-349
350-351
352-353
354-355
356-357
358-359
360
Simpozij OBDOBJA 41 2 Vzorčni primeri skozi čas Že Levstik (1866: 47–48) piše, da je v slovenščini in drugih slovanskih jezikih delitev glagolov na »Dauer- und Vollendungszeitwörter« (nedovršne in dovršne glagole) vredna posebne pozornosti. Svane (1958: 82) poda bistvene lastnosti glagolskega vida v zelo zgoščeni obliki: »Ein imperfektives Verbum schildert eine Handlung (einen Zustand) entweder in ihrer Entwicklung, oder auch in ihrem Verlauf. Ein perfektives Verbum gibt den Eintritt oder den Abschluss einer Handlung (eines Zustandes) an, darüber hinaus auch ihren Verlauf, diesen betrachtet als ein zurückgelegtes Ganzes.«2 Kot beremo v uvodu, je slovnica namenjena »znanstvenim potrebam« in »praktični rabi« (prav tam: 8). Poglavje o glagolskem vidu se za slednjo zdi manj primerno tudi zato, ker ne vsebuje primerov v sobesedilu, ki bi abstraktno zasnovo glagolskega vida konkretizirali. Toporišič, nestor novejše slovenske slovnice, »pri opisu kategorije glagolskega vida in njenih značilnosti v slovenščini prevzema predvsem ruske (metodološko v osnovi strukturalistične) ugotovitve, ne da bi jih podrobneje preveril […] na slovenskem jezikovnem gradivu.« (Krvina 2018: 51) Vidskih parov v slovnici Toporišič (2000: 350) ne opredeli povsem natančno. V Enciklopediji slovenskega jezika piše, da gre za glagole z istim pomenom, ki se razlikujejo le po vidu. Dovršna različica izraža omejeno dejanje, nedovršna pa o tem ne daje nobene informacije, pri čemer se predpostavlja neomejenost. Če ni čistih vidskih parov, se danim dovršnikom pripišejo nedovršne, pomensko čim bolj podobne oblike (Toporišič 1992: 353). V skladu s konceptom sporazumevalne zmožnosti učbeniki za slovenščino kot drugi in tuji jezik glagolski vid navadno prikazujejo s prototipskimi primeri (npr. Markovič idr. 2004: 84; Petric Lasnik idr. 2009a: 30–32). Priročniki za učitelje vsebujejo predloge za obravnavo učnega gradiva v praksi (Markovič idr. 2009; Petric Lasnik idr. 2009b), kot npr.: Glagolski vid je slovnično poglavje, ki je predvsem za udeležence, ki ne poznajo slovanskih jezikov, zahtevno in je pravilno rabo od njih težko zahtevati. Prav gotovo pa so že […] opazili, da se v slovenščini […] pojavljajo različice glagolov, ki jih v prvem jeziku prevajajo z eno besedo. Za začetek pozornost udeležencev usmerimo na ilustraciji […]. Kaj dela direktor? Kaj je naredil direktor? […] Direktor piše poročilo. Direktor je napisal poročilo. (Markovič idr. 2009: 112) Fragmentarno obravnavanje glagolskega vida v učbenikih in slovnicah za slovenščino kot tuji jezik je morda posledica dejstva, da je bil ta jezikovni pojav v slovenščini celovito opisan šele leta 2018 (Krvina 2018: 7).3 2 »Nedovršni glagol opisuje dejanje (stanje) v razvoju ali poteku. Dovršni glagol določa začetek ali konec dejanja (stanja), poleg tega potek, če se nanj oziramo kot na preteklo celoto.« Vsi neliterarni prevodi so delo avtorice prispevka. 3 Monograifja o glagolskem vidu v slovenskem sodobnem jeziku je delo Domna Krvine, predstavnika mlajše generacije slovenistov. Krvina glagole razdeli v štiri skupine, ki se razlikujejo glede stopnje njihove pomenske enakovrednosti. Za približno 65 % slovenskih glagolov je našel korelacijo z visoko stopnjo pomenske enakovrednosti. Zanje je upravičen izraz vidski par. Za glagole s srednjo, nizko ali celo neobstoječo (ničelno ekvivalenco) pomensko ustreznostjo se govori le o razmerjih glede na stopnjo ustreznosti (Krvina 2018: 71–74). 144